Šolske potrebščine: ne boste verjeli, kakšna razlika je v cenah

Šolski zvonec bo učence čez nekaj dni pozval k pouku. Šolske torbe in nahrbtniki so verjetno že skoraj napolnjeni. Vanje bo treba pospraviti mnogo potrebščin, kot so učbeniki, delovni zvezki, zvezki, risalni blok, barvice, tempere, ravnila, šestila, copate … Seznam se kar ne konča. Mnogo potrebščin je treba kupiti tudi med šolskim letom, tako da je za šolo treba odšteti še nekaj več, kot je videti ob začetku leta, končni strošek pa je odvisen tudi od tega, kaj zahtevajo učitelji.  

Nas je zanimalo, koliko so bralci ob začetku šolskega leta porabili za nakup šolskih potrebščin. Odziv na vprašanje, ki smo ga objavili na facebooku Slovenskih novic, je bil izjemen. Presenečeno smo prebirali odgovore in ugotavljali, da se zneski med seboj močno razlikujejo.

Za deveti razred od 32 do 200 evrov

Prodajalka v DZS Andrejka jezno ugotavlja, da je vse skupaj preseglo meje. Oskrbujejo osem osnovnih šol, pravi pa, da morajo denimo za 9. razred v eni šoli plačati 32 evrov, v drugi pa 200 evrov. Po njenem mnenju je čas, da se poenotijo po vsej državi.

Razliko v znesku je potrdila tudi bralka Simona: »To je pa čisto res. Jaz sem odštela 200 evrov za 9. razred,  na drugi šoli pa je kolegica za isti razred plačala 60 evrov.«



Ko smo primerjali odgovore mater in očetov (roko na srce, predvsem mater) je razvidno, da se končni stroški močno razlikujejo. Navajamo zneske, ki so jih starši odšteli za otroke četrtih razredov: 216 evrov (brez torbe in copat), 175 evrov, 180 evrov (skupaj s torbo), 195 evrov (skupaj s torbo), 108 evrov, 230 evrov (s torbo), 166 evrov (brez peresnice in barvic), 250 evrov, 144 evrov, 130 evrov (brez peresnice), 190 evrov (brez torbe), 133 evrov.

Bistvena je razlika tudi za prvošolčke. Za šolske potrebščine brez delovnih zvezkov in učbenikov je neka mati odštela 230 evrov, drugo pa so potrebščine za učenca prvega razreda stale 150 evrov.

Privarčevati z ukinitvijo delovnih zvezkov?

Če že velja, da je razlika v ceni šolskih potrebščin tako očitna, pa nekatere bralce moti tudi to, da za svoje otroke kupujejo delovne zvezke, ki ob koncu leta ostanejo na pol izpolnjeni. Veliko strinjanja in všečkov je požela bralka Slavka, ki je zapisala, da bi »delovne zvezke morali nemudoma ukiniti in raje uvesti lepopis, kajti otroci še za seboj ne znajo prebrati«. Ukinitev delovnih zvezkov je podprla tudi Tara, ki je še dodala, da bi »država morala finančno bolj poskrbeti za šolanje otrok, če gre že za šoloobvezne otroke«.


Adriana se strinja, da delovni zvezki ne služijo svojemu namenu. »Moj sin je imel v osnovni šoli do tri delovne zvezke, in še to brez potrebe. Otroci morajo čim več pisati. Zakaj pa potrebujejo delovne zvezke za slovenščino?« Vrstili so se tudi odzivi: »vsak cent je preveč«, »osnovna šola bi morala biti brezplačna« itd. Starši pa svetujejo, da bi učenci lahko privarčevali tudi pri nakupu bolj enostavnih in s tem cenejših zvezkov.

Mnogim je uspelo letošnji znesek za šolo znižati tudi na račun lanskega leta s potrebščinami, ki jih niso uporabili. Barbara, ki ima tri šoloobvezne otroke (2., 4., in 6. razred) je razmišljala varčno in je za vse tri razrede skupaj odštela 362,74 evra. »Gledali smo na to  da so nekatere potrebščine od lanskega leta še uporabne, zato nismo kupovali novih. Šolskih torb niso letos kupovali.« Starši treh šoloobveznih otrok so sicer za potrebščine odšteli od 400 do 600 evrov.

Pozitivni zgledi iz Avstrije in Hrvaške

Sami nismo preverjali, a po pisanju bralcev, se staršem sosednjih držav ob začetku šolskega leta godi bolje. Janja iz Avstrije je zapisala: »Žalostno! Smo kar veseli, da smo šli čez severno mejo. Od države dobi vsak šoloobvezen otrok v septembru dodatnih 100 evrov otroškega dodatka za nakup šolskih potrebščin.«  Neka druga bralka pa je opozorila tudi na dober primer iz Hrvaške, kjer vse knjige in delovne zvezke financira država.

Šolske potrebščine so nedvomno posel, zato kupce privabljajo z najrazličnejšimi popusti. A gotovo je, da je potrebščine, ki jih šola navede, treba kupiti. S septembrskim vstopom v šolo pa se stroški staršev šele začnejo. Plačati je treba prehrano, vrstijo pa se tudi izleti, ekskurzije, tabori ipd., pravi bralka Almira.