Šolski jedilniki odslej bolj zdravi: nič več zdrobovih cmokov, skutnih štrukljev ...
Z začetkom šolskega leta 2024/25 so začele veljati prenovljene prehranske smernice, ki jih morajo pri načrtovanju in organizaciji prehrane upoštevati vzgojno-izobraževalni zavodi.
Te med drugim pravijo, da je na krožnikih pogosteje lokalna in sezonska hrana, minimalno predelana. Slani in sladki prigrizki ter sadni sokovi so predvideni zelo redko, otroci pa bodo dobili nesladkani čaj, vodo z zelišči ali dodanim svežim sadjem, domačo nesladkano limonado ...
Nove smernice so šolski zavodi sprejeli zelo pozitivno, opozarjajo pa, da bi določene prilagoditve lahko prinesle nekoliko višje položnice, težavo z zagotavljanjem lokalno pridelane hrane in več dela v kuhinji, kjer pa že zdaj primanjkuje kadra.
OŠ Murska Sobota; vodja šolske prehrane Silva Vratuša
Vodja kuhinje je z novimi smernicami seznanila zaposlene v šolski kuhinji, kjer jim bodo poskušali »čim bolj slediti«. Prehranjevalni režim bodo dopolnjevali in spreminjali postopoma, pravi organizatorka prehrane na OŠ Murska Sobota Silva Vratuša.
Pri načrtovanju in sestavi jedilnikov so na OŠ Murska Sobota že do zdaj upoštevali priporočila prejšnjih smernic in v obroke vključevali dovolj zelenjave, polnozrnatih žit in stročnic, zmanjšali so tudi količino sladkorja. Po novem bodo jedilnik spreminjali na način, da bo več stročnic in rib, še manj sladkorja in soli ter več lokalno pridelane hrane. Nekaj sprememb so vključili že v septembrski jedilnik.
Vratuševa sicer pravi, da je bila že doslej hrana ob upoštevanju smernic dovolj kakovostna, raznolika in pestra, največ težav pa bi po novem lahko imeli z dobavo lokalno pridelane hrane.
Če bo treba, bodo spremenili tudi ceno obrokov, a ne pričakujejo večjih sprememb. »V zadnjih letih pri obrokih ponujamo vodo, 100-odstotni sadni sokovi pa so na jedilniku le enkrat na teden. Korekcija cen na podlagi redukcije sadnih sokov na končni strošek obroka ne bi imela večjega vpliva,« sklene Vratuševa.
Ker naj bi bilo vključevanje sladkih pijač, sadnih sokov in sladkanih napitkov po novih smernicah strogo omejeno, se za žejo in nadomeščanje porabljenih tekočin kot najbolj primerna izbira priporoča navadna voda.
V primeru daljše in bolj intenzivne športne aktivnosti se priporoča pitje z vodo razredčenih 100-odstotno sadnih sokov ali izotoničnih napitkov.
OŠ Center Novo mesto; vodja šolske prehrane Erika Medvešek
V OŠ Center Novo mesto pravijo, da so pred uveljavitvijo novih smernic prejeli od NIJZ dovolj jasna navodila, kako upoštevati nove smernice. Organizatorka šolske prehrane Erika Medvešek pravi, da smernice ne bodo bistveno spremenile jedilnikov, saj so se že v minulih letih trudili, da je »hrana na šolskem krožniku zdrava in polnovredna, da zagotavlja učencem zdrav razvoj«.
Medveškova ne skriva, da ima njihova šola pri upoštevanju nekaj več privilegijev, saj so v okolju, kjer je veliko lokalnih pridelovalcev, s katerimi tesno sodelujejo. "Še pred sprejetjem novih smernic so se v naši šolski kuhinji pripravljali obroki iz svežih in neprocesiranih živil, zato so imeli naši učenci prednost.
Morda nastane težava pri šolah, ki so locirane v mestih, odmaknjene od podeželja, na odročnih lokacijah oziroma lokacijah, kjer ni lokalne pridelave. Tu lahko pride do zapletov pri dostavi svežih živil,« opozarja Medveškova.
Uvajanja sprememb se bodo na OŠ Center Novo mesto lotili postopno, saj, kot pravi vodja prehrane, prevelike spremembe niso dobrodošle za učence, saj lahko povzročijo več odpadne hrane. Sadne sokove nadomeščajo z vodo že kar nekaj časa.
Na njihovi šoli bodo cene obrokov morali dvigniti. »Z novim šolskim letom imamo novo javno naročilo. Cene so se spremenile in so nekoliko višnje v primerjavi s cenami prejšnjega javnega naročila. Cene lokalnih oziroma ekoloških živil so tudi nekoliko višje in tudi stroški energentov, zato bo dvig cen obrokov nujen,« pravi Erika Medvešek.
Prinašanje hrane v zavode se po smernicah odsvetuje, na NIJZ pa kot bistveno vidijo, da starši upoštevajo pravila posameznega zavoda in na ta način podprejo tovrstno prizadevanje za zdravo in uravnoteženo prehrano.
Menite, da so spremembe v šolski prehrani dobrodošle? »Dosedanje smernice so že bile naravnane k zdravemu prehranjevanju, zato v šolah hrana ni bila slaba. Vemo, da se v šolski kuhinji opravljata redni higienski nadzor in nadzor nad obroki, zato ne moremo omenjati, da je bila v šoli do zdaj hrana slaba. V novih smernicah vidim dopolnitev, da se o zdravi hrani in količini odpadne hrane ter pomenu kratkih verig ozavešča tako učence kakor tudi zaposlene. Nove smernice, česar prejšnje res niso, pa poudarjajo večji pomen lokalno pridelane hrane, in menimo, da je ta sprememba dobrodošla.«
Ali obstaja nevarnost, da bo zaradi večje uporabe bolj zdravih živil in zelenjave več odvržene hrane in bodo otroci manj jedli? Medveškova pravi, da bo to pokazal čas. »Sicer zavrženi hrani posvečamo veliko pozornost tudi zdaj in se trudimo, da je je čim manj. V ta namen so naši učenci vključeni v projekte, ki jih ozaveščajo v to smer, npr. Hrana ni za tjavendan, Dan brez zavržene hrane ... Za ozaveščanje pa sta potrebna vztrajnost in čas.«
Na krožnikih je kolikor je mogoče pogosto lokalna, sezonska, čim bolj naravno pridelana, minimalno predelana in nepakirana hrana. Smernice so usmerjene tudi v čim večje zmanjšanje količin zavržene hrane. Vključevanje različnih slanih in sladkih prigrizkov, posladkov, slaščic, sladkih pijač in sadnih sokov je predvideno zelo redko.
OŠ Danile Kumar, Ljubljana; vodja šolske prehrane Erika Barbo
Tudi na OŠ Danile Kumar v Ljubljani so nove smernice prehrane sprejeli »z odprtimi rokami« in priznavajo, da večjih sprememb ne bo, saj so že v preteklosti stremeli k zdravemu jedilniku. »Večja bo uporaba polnozrnatih izdelkov, na jedilniku bodo tako večkrat denimo ajdove testenine, polnozrnato pecivo, ribe in manj bo mesa. Sadja in zelenjave je bilo že zdaj veliko, prav tako že več let pripravljamo za učence nesladkani čaj in nesladkano limonado,« pojasnjuje vodja šolske prehrane Erika Barbo.
Zaradi večje uporabe polnozrnatih izdelkov bodo z jedilnika postopoma črtali zdrobove cmoke, bele skutne štruklje, v zameno pa bodo otroci dobili več ajde v obliki testenin, kaše ...
Kako bodo sprejeli bolj zdrave namaze, je predvsem odvisno od tega, kako so jih navajeni jesti doma, pravi Barbova. Zato opozarja, naj tudi starši otrokom predstavijo, zakaj je zdrava hrana dobra zanje, v šoli pa se bodo potrudili, da bodo sestavili jedilnik, ki bo sprejemljiv tudi zanje.
»Ubrati moramo srednjo pot, da se otroci najedo v šoli. Če so vajeni polpredelane hrane od doma, težko sprejmejo vodo ali čaj namesto soka.« Barbova pravi, da je treba le vztrajati pri tem, da se mu večkrat ponuditi jabolko namesto sladkega peciva, in se bo na koncu navadil.
Tudi v šoli opažajo, da se je v zadnjih desetih letih naredil pozitiven premik v šolski prehrani. »Otroci so različno izbirčni in treba je negovati le zdrave navade,« poudarja vodja prehrane, zato apelira na starše.
Cena obrokov se z javnim naročanjem spreminjajo na tri leta, a Barbova predvideva, da večjih odstopanj pri ceni obrokov ne bo, četudi bo več lokalne hrane, ki je nekoliko dražja.
***
Predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Slovenije in ravnateljica OŠ Mojca Mihelič dodaja, da bodo imele prednost pri upoštevanju smernic tiste šole, ki imajo v svojih prostorih tudi kuhinjo, saj smernice omenjajo minimalno predelano hrano, čim bolj naravno pridelano in nepakirano.
Neposredno težavo pa vidi tudi v kadru, saj je v šolah že tako težko najti kuharje. Če je manj predelane hrane, pomeni, da jo je treba drugače obdelati, za kar pa potrebuješ več pridnih rok, se strinja Miheličeva in daje vedeti, da samo upa, da »inšpekcija ne bo delala sitnosti pri malenkostih. Šola je po zakonu dolžna poskrbeti za en obrok – malico, in nikjer ni govora, da tudi za kosilo.«
