EVROPSKE VOLITVE
Šoltes jih ni rešil
Na evropskih volitvah osmoljenci Levica in Desus, SMC izginja Luka Mesec: Rezultat je pod pričakovanji, odgovor se skriva v kampanji.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Nedeljski večer je ponudil dva finala na en mah: po prvem, ko so zvezde odplesale svoje na komercialni TV, se je v poznih nočnih urah (ko je večina sodržavljank in sodržavljanov počivala pred ponedeljkovim delovnikom) dogajanje preneslo na ljubljanske volilne štabe in urade, ki so uro pred polnočjo izvedeli za rezultate enomesečnega boja za glasove za evropski parlament.
Desnica in kvazilevica sta si razdelili po štiri sedeže; tudi ženski in moški so se pravično razdelili na pol. Tako je na domačem terenu (ob pričakovani zmagi naveze SDS in SLS) največ pridobila Lista Marjana Šarca, ki se pred evrovolitvami ni povezala s svojima manjšima koalicijskima partnericama, kar je bilo pogubno za slednji: Stranka Alenke Bratušek in SMC Mira Cerarja bosta igrala le še na domačem političnem parketu, glasov zanju je vedno manj. Cerar je sicer po poraznem rezultatu (12 izmed 14 strank) dejal, da je SMC od parlamentarnih volitev »doživel kar nekaj sprememb, tudi udarce«.
To ne bi smelo biti pretežko delo glede na javne nastope spitzenkandidatke Evropske levice Violete Tomić, ki smo jim bili priča doma in v tujini. Vendarle pa po naših informacijah v Levici ne gre pričakovati rezanja glav; v Desusu pa ni nemogoče pričakovati zamenjave na vrhu stranke v prihodnosti – še posebno ker Šoltes več ne bo sedel v Bruslju oziroma Strasbourgu, kot je do predvčerajšnjim.
Krasen kazalnik aktualne priljubljenosti med volivkami in volivci so preferenčni glasovi, tokrat so jih največ pobrale ženske: prve tri izvoljene slovenske poslanke so nežnejšega spola, kar je res dobra novica. Ob nekdanji novinarki Tanji Fajon (SD), ki je dobila dobrih 53.000 glasov, je marsikoga presenetila uvrstitev donedavne novinarke Irene Joveve (LMŠ) na drugo mesto (41.870 glasov) in Romane Tomc (SDS, 40.313 glasov).
Največji preboj je uspel Miranu Brglezu (SD), ki ga je 6970 preferenčnih glasov poneslo v tujino mimo strankarskih konkurentov tipa Matjaž Nemec. Osmoljencev seveda ni manjkalo: od Zmaga Jelinčiča, ki bi se po preferenčnih glasovih zlahka prebil v evroparlament (a je stranka ostala na pol poti), do Lojzeta Peterleta, ki dokončno prihaja domov, in Franca Kanglerja, ki ostaja politik lokalnega kalibra.
Poduk tokratnih evropskih volitev je, da so se (razen LMŠ) v parlament uvrstile stranke s politično zgodovino, ne pa naključni projekti strank, ki se zbobnajo za potrebo enih volitev in ne premorejo niti kadra z daljšo politično kilometrino.
Vseh 472.266 veljavnih glasov (to je dobra četrtina vseh volilnih upravičencev) pa so najbolj realno notranjepolitično ogledalo volivkam, volivcem in strankam.
Previsoka pričakovanja
Desnica in kvazilevica sta si razdelili po štiri sedeže; tudi ženski in moški so se pravično razdelili na pol. Tako je na domačem terenu (ob pričakovani zmagi naveze SDS in SLS) največ pridobila Lista Marjana Šarca, ki se pred evrovolitvami ni povezala s svojima manjšima koalicijskima partnericama, kar je bilo pogubno za slednji: Stranka Alenke Bratušek in SMC Mira Cerarja bosta igrala le še na domačem političnem parketu, glasov zanju je vedno manj. Cerar je sicer po poraznem rezultatu (12 izmed 14 strank) dejal, da je SMC od parlamentarnih volitev »doživel kar nekaj sprememb, tudi udarce«.
Kot smo napovedali pred volitvami, je slabo končal tudi vladajoči Desus, ki mu niti igranje na Igorja Šoltesa kot glavnega protagonista (namesto na Karla Erjavca, ki ima številne odprte bitke) ni prineslo uspeha. Čakali so z optimizmom, dočakali pa veliko razočaranje; povsem enako je bilo pri Levici, kjer so ostali s precej dolgimi nosovi. »Rezultat je pod pričakovanji, odgovor se skriva v kampanji,« je potarnal Luka Mesec, ki korake napoveduje po ovrednotenju predvolilnega boja.
To ne bi smelo biti pretežko delo glede na javne nastope spitzenkandidatke Evropske levice Violete Tomić, ki smo jim bili priča doma in v tujini. Vendarle pa po naših informacijah v Levici ne gre pričakovati rezanja glav; v Desusu pa ni nemogoče pričakovati zamenjave na vrhu stranke v prihodnosti – še posebno ker Šoltes več ne bo sedel v Bruslju oziroma Strasbourgu, kot je do predvčerajšnjim.
Ženska trojka
Krasen kazalnik aktualne priljubljenosti med volivkami in volivci so preferenčni glasovi, tokrat so jih največ pobrale ženske: prve tri izvoljene slovenske poslanke so nežnejšega spola, kar je res dobra novica. Ob nekdanji novinarki Tanji Fajon (SD), ki je dobila dobrih 53.000 glasov, je marsikoga presenetila uvrstitev donedavne novinarke Irene Joveve (LMŠ) na drugo mesto (41.870 glasov) in Romane Tomc (SDS, 40.313 glasov).
Tomčeva je celo premagala strankarskega kolega Milana Zvera, ki je bil prvi kandidat SDS, saj je prejela 14.000 glasov več od njega. Ljudmila Novak iz Nove Slovenije dopolnjuje ženski del novega evroparlamentarnega odposlanstva, sicer pa bi se vanj – v primeru uspeha njihovih strank – uvrstile še uvožena Angelika Mlinar in Tomićeva.
Največji preboj je uspel Miranu Brglezu (SD), ki ga je 6970 preferenčnih glasov poneslo v tujino mimo strankarskih konkurentov tipa Matjaž Nemec. Osmoljencev seveda ni manjkalo: od Zmaga Jelinčiča, ki bi se po preferenčnih glasovih zlahka prebil v evroparlament (a je stranka ostala na pol poti), do Lojzeta Peterleta, ki dokončno prihaja domov, in Franca Kanglerja, ki ostaja politik lokalnega kalibra.
472.266 veljavnih glasovnic je odločilo volitve.
Poduk tokratnih evropskih volitev je, da so se (razen LMŠ) v parlament uvrstile stranke s politično zgodovino, ne pa naključni projekti strank, ki se zbobnajo za potrebo enih volitev in ne premorejo niti kadra z daljšo politično kilometrino.