VREMENSKA NAPOVED
Sončni dnevi, mrzle noči vse do konca počitnic
Vremenoslovci napovedujejo obdobje stanovitnega vremena. Kljub visokim temperaturam snega na smučiščih ne bo pobralo.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Otoplilo se je, kot da bi bila zima v zadnjih izdihljajih, pa smo šele sredi februarja. Minuli dan sem sedel v kavarni in je fant za sosednjo mizo vprašal dekle: »A greva za vikend na sneg, smučat?« Svetlolaska se je smehljaje pretegnila in dvignila brado in nastavila lica soncu: »Pa jaz sem se že skoraj navadila na pomlad. Včeraj sem nabrala zvončke.«
Resda se je živo srebro po nekaj toplih dneh v noči na ponedeljek v prestolnici spet spustilo na –4 °C, a sem že ob devetih zjutraj videl kavarnarja, kako je skozi vrata nesel mizo in jo postavil na plažo, kot v Ljubljani in tudi drugod pravijo terasi pred lokalom.
Smučišča zaradi tehnologije za izdelavo snega obratujejo, a poleg umetno zasneženih prog v zatišnih legah vztrajajo le po nekaj kvadratnih metrov velike zaplate ledu, vse drugo je golo. Izpod rjavega listja pa kukajo trobentice in zvončki.
Meteorolog Brane Gregorčič iz Agencije RS za okolje je poudaril, da ne doživljamo rekordno vročih dni v februarju, a hkrati dodal, da je nenavadno toplo za to obdobje.
Letošnji februar je po vremenskih značilnostih precej drugačen od lanskega, je še povedal Gregorčič: »Lani smo imeli pravo zimo s podpovprečnimi temperaturami in kar precej debelo snežno odejo.«
V nedeljo, 17. februarja, pa so v Ljubljani namerili skoraj 17 °C, v Celju in Mariboru 16, v Ilirski Bistrici se je živo srebro povzpelo na neverjetnih 20 stopinj. Toda na obali, kjer je običajno za nekaj stopinj topleje kot na celini, je bilo tokrat le 10 stopinj. Kako to, smo povprašali Gregorčiča. »Problem je, da je morje še vedno zelo hladno, v nedeljo je imelo v Kopru le 9,5 stopinje. In ker veter piha z mrzlega morja na kopno, je tudi po obalnih mestih hladno, čeprav sije sonce.«
»Čez dan je toplo in temperature so res nenavadno visoke za ta čas. A hkrati se ponoči temperatura spusti daleč pod ničlo. V nedeljo je bilo denimo na Brniku –5.«
Tudi agrometeorologi poudarjajo, da je temperatura zemlje še vedno zelo nizka. V Novem mestu, Mariboru in drugod ima od tri do štiri stopinje.
Kot nam je povedala dr. Andreja Sušnik iz Agencije RS za okolje, je temperatura prsti še vedno prenizka za katero koli kulturo. Zgodnjice, kot so grah, bob, zgodnje solate, kakšna redkvica ali špinača, se prebudijo že, ko ima zemlja pet stopinj, in seveda uspevajo le v rastlinjaku. Za vse druge rastline pa mora biti temperatura zemlje osem stopinj in več.
Medtem ko so pri dolgoročnih napovedih vremenarji običajno zelo zadržani, nam je tokrat Gregorčič povedal, da se bo sončno, podnevi toplo in ponoči mrzlo vreme nadaljevalo še vsaj štirinajst dni. »Celotno obdobje počitnic ne pričakujemo večjih sprememb. Prevladovalo bo torej suho in sončno vreme, kar je dobro za smučišča, saj bodo sneg na progah zlahka ohranjali in ga ob nizkih nočnih temperaturah tudi izdelovali.« Le v petek se bo zaradi mrzlega fena s severa nekoliko ohladilo.
»V severnem delu Alp bo snežilo, zapadlo bo od 10 do 20 centimetrov snega, se pravi, da prebivalcev ne bo zasulo kot v začetku januarja. A k nam snega ne bo zaneslo, le ohladilo se bo.« Za tiste, ki bodo smučali na tujem, povejmo, da bo v Dolomitih precej več sonca kot v severnem delu Alp.
Umetni sneg na slovenskih smučiščih bo torej zdržal naval osnovnošolcev in dijakov. Podnevi se lahko ob soncu temperature povzpnejo na pet stopinj, na nižje ležečih smučiščih celo višje. A ker je večina prog v senčni legi, to ne bo preprečilo veselja.
Resda se je živo srebro po nekaj toplih dneh v noči na ponedeljek v prestolnici spet spustilo na –4 °C, a sem že ob devetih zjutraj videl kavarnarja, kako je skozi vrata nesel mizo in jo postavil na plažo, kot v Ljubljani in tudi drugod pravijo terasi pred lokalom.
Letos zime tako rekoč (še) ni bilo, dnevne temperature po Evropi, razen v osrednjem delu Alp po Avstriji, Nemčiji in vzhodni Švici, ko je pred tedni padla rekordna količina snega, so rekordno visoke.
Smučišča zaradi tehnologije za izdelavo snega obratujejo, a poleg umetno zasneženih prog v zatišnih legah vztrajajo le po nekaj kvadratnih metrov velike zaplate ledu, vse drugo je golo. Izpod rjavega listja pa kukajo trobentice in zvončki.
Meteorolog Brane Gregorčič iz Agencije RS za okolje je poudaril, da ne doživljamo rekordno vročih dni v februarju, a hkrati dodal, da je nenavadno toplo za to obdobje.
Letošnji februar je po vremenskih značilnostih precej drugačen od lanskega, je še povedal Gregorčič: »Lani smo imeli pravo zimo s podpovprečnimi temperaturami in kar precej debelo snežno odejo.«
Zimske počitnice so se v jugovzhodni Sloveniji začele včeraj, za učence Gorenjske, Notranjske in osrednje Slovenije bo veselo od naslednjega ponedeljka.
V nedeljo, 17. februarja, pa so v Ljubljani namerili skoraj 17 °C, v Celju in Mariboru 16, v Ilirski Bistrici se je živo srebro povzpelo na neverjetnih 20 stopinj. Toda na obali, kjer je običajno za nekaj stopinj topleje kot na celini, je bilo tokrat le 10 stopinj. Kako to, smo povprašali Gregorčiča. »Problem je, da je morje še vedno zelo hladno, v nedeljo je imelo v Kopru le 9,5 stopinje. In ker veter piha z mrzlega morja na kopno, je tudi po obalnih mestih hladno, čeprav sije sonce.«
Takšne vremenske razmere meteorologi imenujejo pozitivna anomalija, kar pomeni, da se je sredi februarja ozračje segrelo kot spomladi. Pa vendarle zgolj topli dnevi še ne prinesejo pomladi.
»Čez dan je toplo in temperature so res nenavadno visoke za ta čas. A hkrati se ponoči temperatura spusti daleč pod ničlo. V nedeljo je bilo denimo na Brniku –5.«
Tudi agrometeorologi poudarjajo, da je temperatura zemlje še vedno zelo nizka. V Novem mestu, Mariboru in drugod ima od tri do štiri stopinje.
Kot nam je povedala dr. Andreja Sušnik iz Agencije RS za okolje, je temperatura prsti še vedno prenizka za katero koli kulturo. Zgodnjice, kot so grah, bob, zgodnje solate, kakšna redkvica ali špinača, se prebudijo že, ko ima zemlja pet stopinj, in seveda uspevajo le v rastlinjaku. Za vse druge rastline pa mora biti temperatura zemlje osem stopinj in več.
20 stopinj so v nedeljo namerili v Ilirski Bistrici.
Medtem ko so pri dolgoročnih napovedih vremenarji običajno zelo zadržani, nam je tokrat Gregorčič povedal, da se bo sončno, podnevi toplo in ponoči mrzlo vreme nadaljevalo še vsaj štirinajst dni. »Celotno obdobje počitnic ne pričakujemo večjih sprememb. Prevladovalo bo torej suho in sončno vreme, kar je dobro za smučišča, saj bodo sneg na progah zlahka ohranjali in ga ob nizkih nočnih temperaturah tudi izdelovali.« Le v petek se bo zaradi mrzlega fena s severa nekoliko ohladilo.
»V severnem delu Alp bo snežilo, zapadlo bo od 10 do 20 centimetrov snega, se pravi, da prebivalcev ne bo zasulo kot v začetku januarja. A k nam snega ne bo zaneslo, le ohladilo se bo.« Za tiste, ki bodo smučali na tujem, povejmo, da bo v Dolomitih precej več sonca kot v severnem delu Alp.
Umetni sneg na slovenskih smučiščih bo torej zdržal naval osnovnošolcev in dijakov. Podnevi se lahko ob soncu temperature povzpnejo na pet stopinj, na nižje ležečih smučiščih celo višje. A ker je večina prog v senčni legi, to ne bo preprečilo veselja.