Po požaru na kmetiji Mis: Sončni paneli in baterije gorijo kot bakla (FOTO)

»Ena večjih – po mnenju mnogih pa najlepša sončna elektrarna,« so po postavitvi sončne elektrarne na 720 kvadratnih metrih strešne površine velikega hleva zapisali na spletni strani kmetije Mis v Zavrhu pod Šmarno goro. »Ta streha stoji od leta 1982. Leta 2009 smo postavili fotovoltaiko, nobenega problema ni bilo. Vse je bilo, kot je treba, imamo dokumentacijo. Tudi zavarovano imamo. Sploh ne vem, kaj se je zgodilo ... zgodilo se je,« je povedal gospodar Tomaž Mis.

Dim iz Zavrha so videli iz Ljubljane. Goreča plastika, sončne celice ter deske pod pločevinasto vmesno streho so bile usodna mešanica: »V eni minuti je bila ta streha adijo,« je povzel Mis. Celotna površina strehe je merila 3000 m².

Gospodar medvoške kmetije Tomaž Mis ne ve, ali se bo po uničujočem požaru lotil obnove, saj je ne more financirati le iz svoje kmetijske dejavnosti. FOTO: Črt Piksi

Ogenj je naredil za nekaj milijonov škode. FOTO: Civilna Zaščita Medvode

Anže Šiler, poveljnik Gasilske zveze Medvode, je poudaril: »Ves objekt je bil izklopljen iz električnega omrežja, ampak sončna elektrarna kljub temu še dela. In to je smrtna nevarnost, ki preti gasilcem ob takih intervencijah.« Preiskovalci iščejo vzrok požara, Mis pa meni: »Na oči se zdi, da je fotovoltaika, ti kontakti. Jaz mislim, da je fotovoltaika.«

Poveljnik Šiler je izpostavil, da je bila na sončni elektrarni pod voltaiko pločevinasta streha, pod njo pa še deske: »Se pravi nekakšen sendvič, ki ga je bilo zelo težko gasiti tako s strehe kot od znotraj.«

Pločevinasta streha ne zapira dostopa le snegu in dežju, marveč ga je tudi gasilcem: »Ta streha se ne da odmikati strešnik za strešnikom – če se hoče priti pod streho, je to treba prežagati, a pri tem to ni bilo mogoče.«

Pogubna kombinacija

Kontakte sončnih celic na strehi svojega doma redno pregleduje tudi prof. dr. Robert Dominko s Kemijskega inštituta (KI), vodja laboratorija za moderne baterijske sisteme. »Če se kontakt pregreva, se bo enkrat tako pregrel, da se bo plastika in vse okrog začelo smoditi. Ob kakem vetru lahko pride do pogubne kombinacije,« je razložil. Prav tako lahko kratek stik povzročijo kune, podlasice, polhi in druge živali, ki jih po strehah blizu gozdov ne manjka.

Na Gasilski zvezi Slovenije (GZS) pa ob požarih fotovoltaičnih elektrarn opozarjajo na nevarnost strupenih plinov (dva gasilca na ponedeljkovi intervenciji so zdravstveno oskrbeli prav zaradi tega), pa nevarnosti zrušenja in padajočih delov (na Misovi kmetiji je na druga dva gasilca padel tram), nevarnost prisotnosti električnega toka in širjenja požara, navaja Dušan Vižintin iz GZS, sicer poveljnik Podravske gasilske regije.

Preiskovalci iščejo vzrok požara. FOTO: Črt Piksi

Kljub velikemu številu gasilcev je elektrarna zgorela. FOTO: Črt Piksi

Ob nesreči se je oglasil tudi Zavod za gradbeništvo Slovenije, ki je dodal nekaj spoznanj: naknadno dodani sončni fotovoltaični sistemi glede na raziskave povečujejo verjetnost vžiga, deloma pa tudi širjenje požara po strehi. »Širjenje je običajno omejeno na območje pod paneli, kar dodatno potrjuje, da paneli dejansko omogočajo in pospešujejo širjenje požara. Pokazalo se je še, da nagnjeni paneli omogočajo hitrejše širjenje ognja pod njimi,« zato pozivajo k dodatni preučitvi požarne varnosti sončnih elektrarn.

Po padcu preverite baterijo

Dominka in Vižintina smo ob povprašali še o težavah z baterijami v električnih avtomobilih, kolesih in skirojih. Srečujemo se z uničujočimi požari teh prevoznih sredstev, ki po posredovanju včasih znova zagorijo. Tri električna vozila so se pred časom v parkirni hiši vnela tako silovito, da so poškodovala infrastrukturo objekta, v drugem primeru je požar električnega kolesa v garaži zaradi silovitosti uničil še avto, parkiran zraven.

Dominko ugotavlja, da so napredovali pri zagotavljanju varnosti, a se še pojavljajo napake: »Te pa se najraje zgodijo na električnem vezju, ki je v kontaktu s baterijo, to pa potem injicira gorenje baterije.« Ko pride do tega, je temperatura višja, saj se zelo koncentrirana energija hitro sprosti na majhni prostornini, poudarja Dominko.

Požar treh električnih vozil v parkirni hiši je bil uničujoč tudi za stavbo. FOTO: Gasilska Brigada Ljubljana

Vižintin kot najpogostejše vzroke za nastanek požarov vozil na električni pogon našteje nepravilno uporabo poškodovanih in neustreznih kablov, neustrezne polnilne postaje in podobne tehnične malomarnosti ter mehanske poškodbe baterij ob padcih z električnim kolesom, električnim skirojem ali v prometni nesreči. »Po padcu ali nesreči preverite zunanje stanje baterije. Mehanske poškodbe lahko kasneje povzročijo požar: zaradi poškodbe vlažen zrak prodre v notranjost ohišja baterije, kar izzove kemične reakcije in posledično požar.«

Eden glavnih samozaščitnih ukrepov po mnenju Dominka je, da baterija ne sme biti na vročini ali ob odprtem viru toplote. Vižintin pa poudarja ustreznost polnilne postaje in kabla: »Če sta polnilna postaja in kabel poškodovana, ju ne uporabljajte. V bližini naj ne bo vnetljivih in gorljivih snovi.« Če vozilo na električni pogon zagori, ga izklopite, odstranite ključ in se umaknite na varno razdaljo, svetuje Vižintin. Šele nato pokličite 112 in jim povejte, kakšno vozilo na električni pogon se je vnelo.