OBIČAJ
Sopa lop je 12-letna Lana
V Prekmurju še negujejo star pastirski običaj. Na binkoštno nedeljo risalsko pokanje z biči iz lanu.
Odpri galerijo
Kdor je zamudil na jutranjo pašo, je postal sopa lop, letos so izbrali Lano. FOTOGRAFIJE: Jože Žerdin
Društvo gojiteljev pasemskih malih živali Odranci je z občino Odranci na binkoštno nedeljo pri mlinu ob potoku Črnec v Centru kulturne dediščine pripravilo risalsko pokanje z biči, pletenimi iz lanu, ki so se ga udeležili tudi člani Društva za vzgojo in varstvo ptic Slavček Beltinci.
Lep star pastirski običaj sopa lop se je v Prekmurju ohranil vse do današnjih dni. Svojčas so otroci in starejši na travnike iz domačih hlevov gnali živino in jo pasli od jutra do poznega večera. Tistemu, ki je zamudil jutranjo pašo, so rekli, da je sopa lop, in je moral za kazen paziti ne le svoje, pač pa tudi živino preostalih. Pastirji so na jasi zakurili ogenj, se ob njem greli in si pekli krompir. Igrali so se tudi pastirske in druge igre.
Spomin na tiste čase se v Odrancih ohranja in neguje za poznejše rodove; člani obeh društev so se navsezgodaj, ob 4.30, zbrali pri potočnem mlinu v Odrancih. Najprej so poslušali ptičje petje ter ugotavljali, katera najlepše poje. Na prostem so zakurili ogenj, najpogumnejši člani so v roke vzeli biče iz lanu in začeli pokati. Pok se je slišal daleč naokrog in marsikoga prebudil. Dogodka se je udeležil tudi župan Odrancev Ivan Markoja in pohvalil organizatorje, da že vrsto let ohranjajo in negujejo običaj, povezan z binkoštnim praznikom.
Vsako leto izberejo enega sopa lopa, letos je to 12-letna Lana Kavaš, ki so ji člani društva so spletli velik venec iz zelenja in cvetja. Čeprav jim je na binkoštno oziroma risalsko nedeljo nagajalo vreme, so dogodek izpeljali do konca in se srečni razšli v želji, da se prihodnje leto spet srečajo.
Na binkoštno nedeljo se je pok bičev slišal daleč naokrog.
Lep star pastirski običaj sopa lop se je v Prekmurju ohranil vse do današnjih dni. Svojčas so otroci in starejši na travnike iz domačih hlevov gnali živino in jo pasli od jutra do poznega večera. Tistemu, ki je zamudil jutranjo pašo, so rekli, da je sopa lop, in je moral za kazen paziti ne le svoje, pač pa tudi živino preostalih. Pastirji so na jasi zakurili ogenj, se ob njem greli in si pekli krompir. Igrali so se tudi pastirske in druge igre.
Spomin na tiste čase se v Odrancih ohranja in neguje za poznejše rodove; člani obeh društev so se navsezgodaj, ob 4.30, zbrali pri potočnem mlinu v Odrancih. Najprej so poslušali ptičje petje ter ugotavljali, katera najlepše poje. Na prostem so zakurili ogenj, najpogumnejši člani so v roke vzeli biče iz lanu in začeli pokati. Pok se je slišal daleč naokrog in marsikoga prebudil. Dogodka se je udeležil tudi župan Odrancev Ivan Markoja in pohvalil organizatorje, da že vrsto let ohranjajo in negujejo običaj, povezan z binkoštnim praznikom.
Zakurili so si ogenj.
