Konec festivalov na legendarnem Sotočju?
»Najprej smo bili zadržani, nekateri celo proti, potem pa smo videli, da res niso prav nič grozni. Nasprotno, zelo so prijazni, samo čudno izgledajo. Pa tista njihova muska. Joj, tega pa že ne bi poslušala. Ampak kot gostje so zelo dobrodošli in dobri. Povsem vljudni in veliko zapravijo,« je pred debelim desetletjem o metalcih in drugih ljubiteljih trde glasbe razlagala ena od gostink v tolminskem lokalu. Tokrat pa je priljubljenost festivalskih udeležencev, vsaj kot je slišati iz ust občinarjev, precej drugačna.
Med drugim lokalno skupnost moti, ker domačini v času festivalov nimajo prostega dostopa do Sotočja. Marca letos je bil sprejet festivalski režim, ki omogoča prost dostop do Sotočja med 6. in 18. uro. Zato so že ustanovili posebno delovno skupino na ravni občine, ki bo izvajala monitoring, kako se letošnji dogovor lahko izvaja v praksi.
Delovna skupina je pred začetkom festivalov tudi sprejela sklep, da se za vse obiskovalce Sotočja prepove vnos alkoholnih pijač, steklovine in nevarnih predmetov. Se pa domačinom omogoča neoviran dostop do reke. V oči bode predvsem, da jih varnostniki ali reditelji ne bodo niti smeli povprašati po osebnem dokumentu, s čimer bi dokazali, da so resnično domačini. Prav tako za odločevalce ne pride v poštev posebna zapestnica, ki bi lokalce ločevala od obiskovalcev festivala.
Začeli pred več kot 20 leti
Festivalsko druženje ima na sotočju bistre Tolminke in smaragdne Soče že dolgo brado. Sajeta, kreativni festival, je orala ledino pred več kot 20 leti. Imeli so le nekaj malega obiskovalcev, brez posebne varnostne službe, vseh drugih spremljajočih reči, ki danes pritičejo resnim organiziranim festivalom. Potem pa se je glas predvsem o lepotah tamkajšnjega Sotočja razširil. Razvila se je prava festivalska meka. Prihajali so regijaši, metalci, punkovci, ljubitelji elektronske glasbe.
Skratka, Tolmin se je zlasti zaradi festivalov uvrstil na zemljevid sveta. Mnogi iz zahodnejših in severnejših držav, kjer je kupna moč bistveno večja, so festivalsko dogajanje združili z dopustom. Nekateri so se tudi kot povsem običajni turisti vrnili. Nedvomno se je tako v občinski kot tudi državni proračun steklo kar veliko denarja izključno na račun festivalov na Sotočju. Poudariti gre še, da policija v vseh teh letih in kljub res velikemu številu obiskovalcev ni obravnavala niti enega resnejšega incidenta.
Na tolminski občini festivalskemu finančnemu učinku sicer ne prepisujejo prav velikega pomena. »Po oceni Javnega zavoda za turizem Dolina Soče prenočitve festivalskih gostov na celoletni ravni predstavljajo približno 10 odstotkov vseh v nastanitvenih obratih, neposredni finančni učinki festivalskega turizma pa v prejšnjih letih v proračunu občine niso bili veliki, edini prihodek je bila festivalska taksa.
Glede na podatke organizatorjev o številu obiskovalcev je občina za sedem izvedenih festivalov v letu 2019 obračunala skupaj za 44.500 evrov festivalske takse, lani pa za pet (čas covida, op. p.) skupaj 3500 evrov. Podatkov o tem, kolikšni so v festivalskih dneh na primer prihodki gostinskih ponudnikov in trgovcev, občina nima.« A se ve, da poraba nima pozitivnega vpliva le na lokalno skupnost, temveč tudi na državni proračun.
Nekatere krajane poleg onemogočenega dostopa do Sotočja moti hrup. Andrej Leban, predsednika Krajevne skupnosti Poljubinj, pravi; »Glede na to, da sem predsednik dveh najbolj s hrupom obremenjenih vasi že dva mandata, lahko povem, da je toleranca krajanov glede hrupa vsako leto manjša. Prav zaradi tega, ker se organizatorji ne držijo ure, ki določa mir in tišino. Večinoma se dogaja, da se zelo močno sliši glasba do jutranjih ur in ljudje ne spijo po cele noči, tako od tistih delovno aktivnih do tistih z novorojenčki ipd. Vsako leto se poskušamo uskladiti glede hrupa in organizatorji obljubljajo, da ga bodo omilili, vendar ni tako. Pritožbe krajanov so iz leta v leto večje.«
Organizatorji pripravljeni na dialog
Andrej Sevšek, organizator festivala Punk Rock Holiday, pravi, da v celoti razumejo prebivalce zaradi težav s hrupom in so brez težav sprejeli letošnjo omejitev dogajanja na zunanjih odrov do enih zjutraj. »Že leta 2019 smo glasbo na glavnih odrih samoiniciativno omejili na 1.15. Prav tako smo lani dogajanje na plaži zaključili ob enih ponoči ter afterpartije preselili v notranje prostore. Predstavnik KS Poljubinj je na prvem sestanku delovne skupine potrdil, da smo s tem rešili večino nezadovoljstev, saj jih je najbolj motila glasba, ki se je na plaži vlekla tudi do jutranjih ur.«
»Delovna skupina, ki jo je na predlog organizatorjev ustanovila občina in poleg županje ter občinske uprave vključuje še predstavnike krajevnih skupnosti, mestnega redarstva in nekaterih svetnikov, je pomemben korak k sprejetju festivalskega režima, ki bo upošteval vse vpletene. Resnično upam, da bo občinska uprava v jesenskem času na podlagi ugotovitev skupine oblikovala nov predlog, ki bo kompromisen in ne bo ogrožal prihodnosti festivalov v Tolminu,« pove Sevšek in doda, da je konec junija sprejeti režim za leto 2023 Sajeti odvzel prizorišče, preostalim festivalom pomemben del prizorišča, MetalDays pa se v Tolminu ne more več odvijati in se zaradi tega seli na drugo lokacijo.
»Želimo si, da bi občina stopila korak nazaj in ustvarila pogoje, da lahko ostali festivali ostanemo v Tolminu. V Tolminu smo ustvarili svetovno priznane zgodbe in bi bilo škoda, če se zgodbe končajo zaradi nepremišljenih občinskih odlokov. Festivali smo pripravljeni na dialog, saj si v Tolminu želimo ostati in sobivati,« je sklenil sogovornik.
Mnogi iz zahodnejših in severnejših držav, kjer je kupna moč bistveno večja, so festivalsko dogajanje združili z dopustom.
Festivali so bržkone imeli pri razvoju turizma na Sotočju ključno vlogo. A zdaj se zdi, da so tako občinarji kakor tudi mnogi prebivalci Tolmina z okolico v festivalih videli izjemno dobro možnost zaslužka in promocije kraja, zato so jih pričakovali, vsaj večina, z odprtimi rokami. Zdaj pa, ko so mnogi Tolmin sploh našli na zemljevidu, in tja prihajajo tudi zunaj festivalskega obdobja, pa bi raje videli, da Sotočje postane kraj butičnega turizma. To, kar velik del Slovenije že ponuja.
