»Sovražni govor vedno širi en tip ljudi: ponižujejo, sramotijo, grozijo ...«
Ljudje smo taki, da skupno dobro deluje le, dokler vsak čuti, da je tudi njemu v redu, pravi psihologinja.
Odpri galerijo
Ljudje se na ukrepe odzivamo različno. FOTO: Leon Vidic, Delo
Zaradi pandemije novega koronavirusa lahko pričakujemo gospodarsko recesijo in z njo tudi pri mnogih depresijo, tesnobne motnje, pravi Veronika Podgoršek, ki je doktorirala s področja družinske in zakonske terapije, a dodaja, da gre življenje naprej, tudi tokrat. Spregovorila je tudi o tem, kako se Slovenci obnašamo med strogimi ukrepi, ki nam omejujejo gibanje.
Preberite tudi:
V karanteni oziroma z omejenim gibanjem smo zaradi epidemije novega koronavirusa že skoraj tri tedne. Vas obnašanje Slovencev v tem času na kakršen koli način preseneča ali je pričakovano?
V bistvu je vse pričakovano. Ljudje smo si različni v karakterju, navadah, razmišljanju, upoštevanju in spoštovanju socialnih pravil in norm. Tako da je bilo povsem pričakovano, da se bodo eni upirali, kršili pravila in stalno godrnjali, spet drugi jih upoštevali in zaupali stroki ter zapovedanim skupnim pravilom.
Sodeč po objavah na družbenih omrežjih, se zdi, da se stvari zaostrujejo, da je sovražnosti čedalje več. Tudi ti protikrizni zakoni so med drugim prinesli predvsem veliko obtoževanja in očitkov v smislu, zakaj pa eni dobijo pomoč, jaz pa ne ... Kaj to pove o nas Slovencih, ki smo sicer že pregovorno 'fovšljivi'?
Zaprtost, omejeno gibanje, nedruženje, nedelo, skratka nastala situacija zagotovo povzroča stisko vsem. Na tak ali pa drugačen način. Izvabi pogosto prikrita čutenja, tudi tistih, ki so jih prej še lahko skrivali. Dejstvo je, da stres ljudje drugače doživljamo in se z njim spopadamo. Se je pa zdaj vsa komunikacija skoncentrirala na splet. Še vedno pa moramo vedeti, da sovražni govor vedno širi bolj en tip ljudi, in sicer tisti, ki v osnovi v življenju ponižujejo, sramotijo, grozijo, so fizično in psihično nasilni. To je njihov način delovanja. Kot družba ga ne bi smeli sprejemati in bi moral biti vedno obsojen. To so ljudje brez meja in jim jih bilo treba postaviti. Nekaj je komentirati, spoštljivo izražati svoje mnenje, drugo pa je biti žaljiv. Glede pomoči pa je tako, da smo ljudje v sami biti smo taki, da skupno dobro deluje le, dokler se vsak čuti, da je tudi njemu v redu. Tam smo skupaj. Npr. združimo se, ko navijamo za neki klub, ki zmaguje, in se vsi veselimo. Vsem nam je fino. Vsak ima nekaj od tega zase. To je tudi edino, kjer je občutek, da smo skupaj. Sicer pa bo vsak človek poskrbel najprej zase, za svojo družino in nato za drugega.
Zdi se, da imajo nekateri narodi (npr. Kitajci, Južni Korejci, Singapurci ...) veliko manj težav z upoštevanjem pravil za zajezitev pandemije kot Slovenci. Številni sicer dokaj dosledno spoštujejo pravila, precej pa jih je, ki se na njih požvižgajo, kot da se ne dogaja nič posebnega. Ali pa je vzrok razmišljanje, saj meni se ne bo nič zgodilo. Je razlog za to egoizem posameznikov?
Vsekakor je to, lahko bi rekli, egoizem posameznikov. To so ljudje, za katere zakoni nikoli ne veljajo, vedno jih nekje poskušajo kršiti. So antisocialni. Tako imenovana vrednota svoboda gibanja, miselnosti, izražanja pa tem ljudem le še dodatno ustreza in jo izkoriščajo. Vsaka družba mora imeti za dobro delovanje tudi pravila, sicer pride do razpada sistema.
Kaže, da bomo v karanteni oziroma z določenimi bolj ali manj strogimi omejitvami gibanja živeli še kar nekaj časa. Kaj lahko pričakujemo? Bi bili lahko priče množičnemu uporu oziroma temu, da ljudje bolj množično ne bodo več sledili navodilom pristojnih? Če vprašam bolj po 'domače': se nam bo dokončno 'utrgalo'? Koliko časa po vašem mnenju še lahko zdržimo Slovenci? Smo res tako trdoživi, kot si radi mislimo zase?
Če pogledamo zgodovino, vidimo, da je bilo to vrstnih epidemij in pandemij že veliko. Bile so vojne in so ljudje preživeli. Je pa vedno tako, kot že zgoraj rečeno, da ljudje različno prenašamo stresne situacije, tako bodo eni prišli iz tega še močnejši, z razširjenim znanjem, spet drugi bodo tudi zaradi posledice gospodarskega padca dejansko bankrotirali, mnogi se bodo morali pošteno reorganizirati, na novo postaviti … Pričakujemo lahko gospodarsko recesijo in z njo tudi pri mnogih človeško depresijo, tesnobne motnje … Gre pa življenje vedno naprej in tudi tokrat bo šlo in mi z njim.
Preberite tudi:
»Kot najstnicam so zatrli pohoto, zdaj besnijo v karanteni«
V karanteni oziroma z omejenim gibanjem smo zaradi epidemije novega koronavirusa že skoraj tri tedne. Vas obnašanje Slovencev v tem času na kakršen koli način preseneča ali je pričakovano?
V bistvu je vse pričakovano. Ljudje smo si različni v karakterju, navadah, razmišljanju, upoštevanju in spoštovanju socialnih pravil in norm. Tako da je bilo povsem pričakovano, da se bodo eni upirali, kršili pravila in stalno godrnjali, spet drugi jih upoštevali in zaupali stroki ter zapovedanim skupnim pravilom.
Sodeč po objavah na družbenih omrežjih, se zdi, da se stvari zaostrujejo, da je sovražnosti čedalje več. Tudi ti protikrizni zakoni so med drugim prinesli predvsem veliko obtoževanja in očitkov v smislu, zakaj pa eni dobijo pomoč, jaz pa ne ... Kaj to pove o nas Slovencih, ki smo sicer že pregovorno 'fovšljivi'?
Zaprtost, omejeno gibanje, nedruženje, nedelo, skratka nastala situacija zagotovo povzroča stisko vsem. Na tak ali pa drugačen način. Izvabi pogosto prikrita čutenja, tudi tistih, ki so jih prej še lahko skrivali. Dejstvo je, da stres ljudje drugače doživljamo in se z njim spopadamo. Se je pa zdaj vsa komunikacija skoncentrirala na splet. Še vedno pa moramo vedeti, da sovražni govor vedno širi bolj en tip ljudi, in sicer tisti, ki v osnovi v življenju ponižujejo, sramotijo, grozijo, so fizično in psihično nasilni. To je njihov način delovanja. Kot družba ga ne bi smeli sprejemati in bi moral biti vedno obsojen. To so ljudje brez meja in jim jih bilo treba postaviti. Nekaj je komentirati, spoštljivo izražati svoje mnenje, drugo pa je biti žaljiv. Glede pomoči pa je tako, da smo ljudje v sami biti smo taki, da skupno dobro deluje le, dokler se vsak čuti, da je tudi njemu v redu. Tam smo skupaj. Npr. združimo se, ko navijamo za neki klub, ki zmaguje, in se vsi veselimo. Vsem nam je fino. Vsak ima nekaj od tega zase. To je tudi edino, kjer je občutek, da smo skupaj. Sicer pa bo vsak človek poskrbel najprej zase, za svojo družino in nato za drugega.
Veronika Podgoršek je doktorica znanosti s področja družinske in zakonske terapije. FOTO: Tomi Lombar, Delo
Vsekakor je to, lahko bi rekli, egoizem posameznikov. To so ljudje, za katere zakoni nikoli ne veljajo, vedno jih nekje poskušajo kršiti. So antisocialni. Tako imenovana vrednota svoboda gibanja, miselnosti, izražanja pa tem ljudem le še dodatno ustreza in jo izkoriščajo. Vsaka družba mora imeti za dobro delovanje tudi pravila, sicer pride do razpada sistema.
Kaže, da bomo v karanteni oziroma z določenimi bolj ali manj strogimi omejitvami gibanja živeli še kar nekaj časa. Kaj lahko pričakujemo? Bi bili lahko priče množičnemu uporu oziroma temu, da ljudje bolj množično ne bodo več sledili navodilom pristojnih? Če vprašam bolj po 'domače': se nam bo dokončno 'utrgalo'? Koliko časa po vašem mnenju še lahko zdržimo Slovenci? Smo res tako trdoživi, kot si radi mislimo zase?
Če pogledamo zgodovino, vidimo, da je bilo to vrstnih epidemij in pandemij že veliko. Bile so vojne in so ljudje preživeli. Je pa vedno tako, kot že zgoraj rečeno, da ljudje različno prenašamo stresne situacije, tako bodo eni prišli iz tega še močnejši, z razširjenim znanjem, spet drugi bodo tudi zaradi posledice gospodarskega padca dejansko bankrotirali, mnogi se bodo morali pošteno reorganizirati, na novo postaviti … Pričakujemo lahko gospodarsko recesijo in z njo tudi pri mnogih človeško depresijo, tesnobne motnje … Gre pa življenje vedno naprej in tudi tokrat bo šlo in mi z njim.
