Spali bodo kot čebele

Občina Ivančna Gorica in podjetje GPI Tehnika sta podpisala gradbeno pogodbo za prenovo stare šole v Višnji Gori v Hišo kranjske čebele. Pogodbena vrednost znaša dober milijon evrov, dela pa naj bi bila končana v slabem letu. Poslopje ima štiri etaže, v prenovljenem objektu pa bodo v kleti tehnični prostor, garderoba za zaposlene in shramba. V pritličju bodo uredili prostor za turističnoinformacijski center, manjši lokal, ki bo služil tudi kot zajtrkovalnica za goste hostla, ter večnamenski galerijski prostor. Prvo nadstropje bo namenjeno muzejski dejavnosti. V mansardi je predviden inovativen hostel z nastanitvenimi moduli za dve osebi v obliki šestkotnih celic v čebeljem stilu, v njem bo lahko prenočilo do 40 gostov.

»Hiša kranjske čebele je pomembna tudi za protokolarne obiske in promocijo naše države,« je ob podpisu pogodbe povedal župan Dušan Strnad. »Prav zato si želim, da bi gradbeno-obrtniška dela potekala po zastavljenem terminskem planu in bi projekt slovesno predali v uporabo, ko bo Slovenija začela predsedovanje v Evropski uniji. Celoten projekt Hiše kranjske čebele z vso interaktivno vsebino in z ureditvijo mestnega jedra Višnje Gore je ocenjen na tri milijone evrov. Občina računa tudi na sofinanciranje države.«

Tovrstne projekte podpira tudi predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč. Kot je dejal, je treba v Hišo kranjske čebele dati vsebine, ki bodo živele. Prav tako ga veseli, da so začeli dela prav v rojstnem kraju te najbolj iskane čebele na svetu.
»Kranjska čebela, ki jo imenujemo tudi kranjica ali sivka, je dobila ime po deželi kranjski, v katero je spadalo tudi območje današnje Dolenjske,« je povedal Noč. »Na tem območju se je v evoluciji kranjska čebela ustalila. Slovenski čebelarji smo nanjo upravičeno ponosni, saj jo odlikujeta mirnost in pridnost, prav zaradi njenih dobrih lastnosti pa je priljubljena po vsem svetu. Za njeno prepoznavnosti in ugled so najbolj zaslužni čebelarji družine Rotschütz iz Višnje Gore, zato radi pravimo, da je tu rojstni kraj kranjske čebele.«



S pospeševanjem čebelarjenja v tedanjih avstrijskih deželah so se v 19. stoletju in na prelomu v 20. ukvarjale kmetijske družbe. Baron Emil Rothschütz je leta 1868 v Podsmreki pri Višnji Gori ustanovil Kranjski trgovski čebelnjak in se lotil trgovine s čebelami, bil je tudi eden od pobudnikov ustanovitve močne čebelarske organizacije.