Specialci so se borili za nastop v Torinu

»Danes imamo smučarski tek na 1000 metrov, moram zmagati!« »Saj boš, samo vse daj od sebe. To je sprint od starta do cilja!« »Ma kak sprint? Sprinta se samo zadnjih 100 metrov, prej pa je treba porazdeliti moči. V sprint moraš priti svež,« nas je podučil nastopajoči na specialni olimpijadi na prekrasno urejenem smučarskotekaškem centru Confine v Ratečah.

»Jaz imam tako tremo, kot bi bil na olimpijadi!« je dodal njegov moštveni kolega. »Saj si na olimpijadi. In to na specialni. Midva sva specialca!« Ga je v pristnem smehu podučil sprinter. Specialna olimpijada Slovenije je športno gibanje za osebe z motnjami v duševnem razvoju. Pred dnevi so se zbrali na že 17. izvedbi zimskih iger. Gostila jih je Kranjska Gora, tekmovanja v veleslalomu so potekala na smučišču Brsnina, krpljanje in smučarski tek pa v centru Confine v Ratečah. Tekmovali so v treh športih. Za gledalce je bilo zagotovo najzanimivejše navijanje za krpljarje, saj teh tekmovanj nismo vajeni.

Krpljanje je privabilo največ gledalcev.

Številni presežki

Prve zimske igre specialne olimpijade Slovenije segajo v 1992., leto pozneje pa je slovenska ekipa že tekmovala na prvih zimskih svetovnih igrah v Schladmingu. Razmah, ki ga je v 32 letih doseglo specialnoolimpijsko gibanje v Sloveniji, kaže same presežke in odlične rezultate. V Kranjski Gori je tekmovalo 150 tekmovalcev iz 28 šol in zavodov iz vse Slovenije ter ekipi iz Italije in Avstrije.

Najprej so bila na vrsti predtekmovanja v vseh treh disciplinah. Veleslalom je bil razdeljen na tri kategorije; začetni, lažji in težji, seveda v dveh tekih, za ženske in moške. V krpljanju so tekmovali v teku na 800, 400, 200, 100 in 50 metrov, v smučarskem teku pa na 5000, 2500, 1000, 500 in 100 metrov.

Po celodnevnem predtekmovanju je sledilo svečano odprtje 17. zimskih iger v Alpski vasici sredi Kranjske Gore. Predstavilo se je vseh 28 šol in zavodov oziroma ekip. Odprtje je bilo bučno, vmes pa so nastopajoče in navijače pozdravili najprej predsednica Zveze Sožitje Branka Perne in potem županja Občine Kranjska Gora Henrika Zupan ter guvernerka Zveze Lions klubov Slovenije mag. Breda Pečovnik. Za plesni ritem je poskrbel Denis Porčič - Chorchyp. Sledila je žurka s plesom v hotelu Kompas. Mimogrede, zadnje igre so pred štirimi leti spravili skozi šivankino uho pred koronskim obdobjem. Točneje, samo en teden pred zaprtjem države!

Jure Košir je podelil priznanja najboljšim v veleslalomu.

Spoznavajo svet

Podelitev medalj najboljšim je potekala po finalnih obračunih v vseh disciplinah, čast je pripadla Urši Bogataj, Juretu Koširju, Iztoku Čopu in Matiji Volontarju. »Bistvo specialne olimpijade ni samo šport. To je priložnost, da se družijo, spoznajo, zabavajo, plešejo, se imajo lepo in predvsem čisto drugače kot v šolah in zavodih,« nam je povedala Urška Kustura, izvršna sekretarka Specialne olimpijade Slovenije. »Poleg tega spoznavajo Slovenijo in tudi svet, kamor morda sami ne bi nikoli šli. Kranjska Gora je letošnji gostitelj, boljših terenov si skoraj ne moremo predstavljati. Slovenski tekmovalci so izbrali te tri športe, ki smo jih videli v dveh dneh. Na svetovnih igrah je športov še več, tudi deskanje na snegu, hitrostno in umetnostno drsanje, hokej oziroma floorball.«

Krpljanje je, kot rečeno, najzanimivejše za gledalce: »Ta šport je bil v program mednarodne specialne olimpijade dodan zato, ker lahko trening poteka tudi na pesku ali travi. Tako se lahko zimskih svetovnih iger udeležujejo tudi tekmovalci iz držav, kjer sicer snega niso vajeni. Na tekmovanjih specialne olimpijade v Sloveniji lahko nastopijo vsi športniki z motnjami v duševnem razvoju, 18 najboljših in najhitrejših pa napreduje na največje tekmovanje, na zimske svetovne igre, ki jih bo prihodnje leto gostil italijanski Torino. Tam bo nastopilo sedem alpskih smučarjev in smučarjev tekačev ter štirje krpljarji. Vse to pa ne bi bilo mogoče brez dveh pomembnih partnerjev, Zveze za šport invalidov Slovenije – Slovenskega paralimpijskega komiteja in Zveze Sožitje, krovne slovenske organizacije za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju.«

Trenerji so bili njihovi angeli varuhi in motivatorji hkrati.