Spekli so 21-metrski štrudelj

Vlekli so, vlekli, pa ne izvlekli, pravi stara pravljica o dedku in repi. Vlekli so, vlekli in naredili, pa lahko rečemo za slastno nalogo, ki so si jo zadali v Domu starejših občanov Fužine. Namenili so se namreč zviti najdaljši jabolčni zavitek, po domače štrudelj, v Ljubljani, takšnega, ki bi se nemara lahko potegoval celo za Guinnessov rekord kot najdaljši štrudelj, kar jih je kdo kdaj zvil v enem kosu. »Nameravamo zviti 20 metrov dolg štrudelj, če bo kak meter daljši, nič hudega. Če bo kak meter krajši, bo pa covid-19,« nam je projekt pod geslom Naj jabolka, naribana tisti dan, odženejo koronavirus stran šaljivo predstavila delovna terapevtka Monika Vrhovnik Hribar. Naloga, ki so si jo zastavili, ni bila lahka, na srečo pa imajo v domu nekaj prakse že od lani, ko jim je uspelo zviti 13,5 metra dolgo sladico. Da bi bilo zvijanje sploh možno, so izkoristili lepo zgodnjejesensko vreme in pripravo preselili v park – jedilnica bi bila za takšnega velikana pač premajhna. »V Ljubljani so pred časom že vlekli tako velik štrudelj, vendar po kosih, mi pa ga bomo vlekli v enem kosu,« pristavi Vrhovnik Hribarjeva.

Najlepše je druženje

Marljive roke stanovalcev doma so ob pomoči delovnih terapevtov in kuharic ob desetih dopoldan lupile, ribale in mesile ter se ob tem odlično zabavale. Da je bilo vse skupaj še bolj pestro, so poskrbele znane slovenske pesmi, ki so bile vse obarvane z aktualnim dogajanjem: znano besedilo o treh ljubicah je dobilo svojo rimo na temo štrudlja. Napeve je na kitaro igral delovni terapevt Matija Puškarič, prepevanju pa so se pridružili številni stanovalci. Še posebno živahne so bile kuharice dneva, stanovalke doma, ki sta jim bili pod taktirko delovnih terapevtov in vodje kuhinje Ajke Osvald (ta je s svojo ekipo že prej zamesila testo) določeni dve še posebno zahtevni nalogi, raztegovanje in zvijanje testa. »Ne sme biti zvit pretrdo, premehko pa tudi ne, če ne, bo teklo ven. Pa tudi testo mora biti dobro – za to so poskrbeli v kuhinji,« nas je o tem, kako dobro zviti štrudelj, poučila 76-letna stanovalka Stanka Garaj, ki pravi, da je pri podvigu najlepše druženje. »Rada jem štrudelj, še raje pa ga delam,« nam je zaupala 89-letna Angelca Marinček. Čeprav zaradi težav z rokami pri pripravi ni mogla sodelovati, se je dogajanja z veseljem udeležila. »Veste kaj, da bi pri takem lepem vremenu ležala notri – smrtni greh,« je dodala.

Nič hudega, če se strga

Zvijanje je bilo pravi spektakel. Četica stanovalk in kuharic se je postavila za dolgo mizo, na kateri se je bohotilo z dišečim nadevom posuto testo. Dogajanje je budno spremljal uradni merilec, stanovalec doma Janez Grum, ki je obljubil, da se ne bo pustil podkupiti in bo izmeril štrudelj kar se da točno. Vsa družba je zadrževala dih, ko so se dekleta lotila zavijanja. »Včasih se testo tudi strga. Ena vleče na eno stran, druga na drugo, pa se strga. Ampak saj ga potem doštukaš. Odrežeš, kar je več, in daš gor, pa je prav tako dobro. Nič ni hudega, če se strga,« nas je v napetem vzdušju potolažila ena od zavijalk, 79-letna Ivka Čelig. Po poklicu je bila kuharica, zato dobro ve, o čem govori. A strah je bil tako ali tako odveč, saj je ekipa zvila naravnost popolnega testenega velikana. Iz 11 kilogramov moke, 5,5 litra vode, 1 litra olja, jabolk pa malce manj kot 150 kilogramov, kolikor so jih stanovalci doma olupili, je nastal (kot je natančno odmeril Janez Grum) 21 metrov dolg jabolčni zavitek. Spekli so ga in ga popoldan, na dogodku, ki ga je glasbeno obarval Marjan Zgonc, postregli stanovalcem. Najbrž ni treba posebno poudarjati, da se je, narejen z vso dobro energijo, ki je vladala tisti dopoldan, zdel nadvse slasten.