Spet crklja ženo in otroke
Zoran Dragić že zapustil hotelski zapor v Velenju. Njegovi Svetlana, Ana in Marko najsrečnejši na svetu.
Odpri galerijo
Žena ga je bila zelo vesela. FOTO: Instagram
Vrhunski športniki gredo s trebuhom za kruhom. Na tujem praviloma režejo večje kose, a je ta kruh lahko tudi trd, profesionalizem na drugi strani meje pa precej neizprosen. To je na svoji koži izkusil 30-letni Ljubljančan Zoran Dragić, ki se je konec januarja letos preselil v Španijo, v dres evroligaša iz Vitorie. Ko je vrag vzel šalo, ko so vsi hoteli k svojim ob domače ognjišče, se je zataknilo. Baski, ki bivajo na tem koncu Španije, niti slišati niso hoteli, da bi šel Zoran predčasno domov.
Menda je bil Zoki Dragić pripravljen pustiti celo plačo ali dve. Po dveh tednih moledovanja in prošenj so Baski uvideli: košarka se še lep čas ne bo igrala. Zoki je kot v filmski akciji z najetim vozilom odbrzel do Madrida in se vkrcal na letalo, ki ga je za izgubljene slovenske duše v Madrid poslal Andrej Šter. Dva tedna je bil sam v Baskiji, dvakrat so ga testirali, a ob poletu domov je bilo jasno, da svojih še nekaj časa ne bo videl.
Vlada je njega in še 41 potnikov z letala odpeljala v Velenje v skupinsko karanteno. Zoki priznava, da mu ni bilo po godu, vsem je pojasnil, da je že bil dva tedna v karanteni. A je uvidel, da ni šale, dva tedna karantene mu ne uideta. A so dobili Španci nekaj popusta, prva runda je Velenje zapustila v petek, druga v soboto, nekateri v ponedeljek. Zoki je doma.
»Vesel sem, ker sem spet z mojimi,« prizna v pogovoru za Slovenske novice. »Vsak dan do četrtka se moram javljati in poročati o svojem stanju. Ko bo jutri mimo, grem lahko povsem mirno ven na svež zrak,« se pohvali Zoki, ki je minuli četrtek dobil klic z ministrstva, v petek pa je bilo jasno, da je karantene konec.
»Niti ni bilo presenečenje vse skupaj, nekaj se je govorilo, da bi lahko šli ven kak dan prej. Sem pa upal, da bom v tem paketu, ki bo Hotel Paka zapustil v petek, saj bi moral sicer čakati do ponedeljka,« nadaljuje Zoki, ki se mu je želja uresničila. V petek je zapustil Velenje. »Imeli smo dve možnosti: ali si sami organiziramo prevoz ali pa nam ga civilna zaščita s kombiji. Za vsak primer je vsak od nas dobil potrdilo ministrstva za zunanje zadeve, zakaj smo bili v Velenju in kam gremo,« opomni na potrdilo, ki ga je imel v elektronskem nabiralniku. »Ko je napočil čas za odhod, je v sobo poklical varnostnik in vsakega vprašal, ali ostane ali gre domov in ostane v samoizolaciji. Odločil sem se za drugo možnost,« nadaljuje Dragić Junior.
V Velenju mu sicer ni bilo hudo. »Lepo so skrbeli za nas,« pohvali vse v Hotelu Paka. »Bili smo zaprti v sobi, pred vrati smo imeli vsak dan tri obroke, da nismo bili lačni. Osebje se je trudilo, da nam je ustreglo,« kar sam naplete nadaljevanje zgodbe.
»Prva dva dneva sem le spal in se prek telefona pogovarjal z družino, ki je bila v Ljubljani. Potem sem se odločil, da naredim nekaj zase in začnem migati. Prosil sem in v hotelu so mi prisluhnili, prinesli so mi sobno kolo. Začel sem trenirati, da bi nekako ohranil formo,« pove. Iz kluba iz Španije se mu v teh dneh niso nič javili, zato niti ni jasno, kako bo s pogodbami. Pa saj se nam v pogovoru zdi, da to zanj zdaj niti ni pomembno. Vesel je, ker na drugi strani dnevne sobe sedi njegova žena Svetlana, da je v bližini še ne dveletna Ana in da hoče štiriletni Marko dati prvo izjavo za Slovenske novice. Pri Zokiju je družina na prvem mestu.
»Pogrešal sem jih ... Ko sem prišel domov, je bila najbolj vesela žena, ki je bila zdaj praktično sama za vse. Zdaj si bo lahko vsaj malce odpočila. Sin se me je zelo razveselil, hčerki pa ni bilo nič jasno, kaj delam zdaj tu,« razlaga Zoran, ki je sprva načrtoval, da se mu minuli mesec v Vitorii pridruži družina.
To bo moralo zdaj počakati. Zoran se bo v Španijo še vrnil, saj je pustil vse svoje stvari v stanovanju, kamor se je preselil v času izbruha koronavirusa. Glede pogodbe in izplačila pa se klub še ni izrekel.
»Barcelona se je odločila za znižanje pogodb, Valencia se je zavezala, da bo izplačala vse,« navrže Zoran, ki pravi, da so ti časi težki tudi za športnike. »Vajeni smo, da imaš natančno načrtovan dan, zdaj pa lahko delam trebušnjake, sklece in vozim kolo ... Vse skupaj je precej monotono,« priznava in upa, da se hitro konča, da se v Ljubljani odpre kaka telovadnica, kjer bo mogoča vadba. Zdaj je še vedno na prvem mestu zdravje, preživetje.
Zoran Dragić v slovenski karanteni FOTO: S. N.
Menda je bil Zoki Dragić pripravljen pustiti celo plačo ali dve. Po dveh tednih moledovanja in prošenj so Baski uvideli: košarka se še lep čas ne bo igrala. Zoki je kot v filmski akciji z najetim vozilom odbrzel do Madrida in se vkrcal na letalo, ki ga je za izgubljene slovenske duše v Madrid poslal Andrej Šter. Dva tedna je bil sam v Baskiji, dvakrat so ga testirali, a ob poletu domov je bilo jasno, da svojih še nekaj časa ne bo videl.
Zoran je bil v manj kot mesecu dvakrat testiran za koronavirus, obakrat je bil negativen. »Je pa tak čuden občutek, ko čakaš na rezultate. Po navadi traja tri, štiri ure, da izveš,« pove Zoki.
Vlada je njega in še 41 potnikov z letala odpeljala v Velenje v skupinsko karanteno. Zoki priznava, da mu ni bilo po godu, vsem je pojasnil, da je že bil dva tedna v karanteni. A je uvidel, da ni šale, dva tedna karantene mu ne uideta. A so dobili Španci nekaj popusta, prva runda je Velenje zapustila v petek, druga v soboto, nekateri v ponedeljek. Zoki je doma.
Javljati se mora
»Vesel sem, ker sem spet z mojimi,« prizna v pogovoru za Slovenske novice. »Vsak dan do četrtka se moram javljati in poročati o svojem stanju. Ko bo jutri mimo, grem lahko povsem mirno ven na svež zrak,« se pohvali Zoki, ki je minuli četrtek dobil klic z ministrstva, v petek pa je bilo jasno, da je karantene konec.
Druženja v hotelu ni bilo. »Ker ni balkonov v sobi, se na njih nismo družili. Sem pa dobil nekaj obiskov – moj nekdanji soigralec Danijel Majstorovič, skupaj sva bila v Slovanu, je prišel. Jaz na okenski polici, on na parkirišču,« Zoran pojasni druženje in izhode.
»Niti ni bilo presenečenje vse skupaj, nekaj se je govorilo, da bi lahko šli ven kak dan prej. Sem pa upal, da bom v tem paketu, ki bo Hotel Paka zapustil v petek, saj bi moral sicer čakati do ponedeljka,« nadaljuje Zoki, ki se mu je želja uresničila. V petek je zapustil Velenje. »Imeli smo dve možnosti: ali si sami organiziramo prevoz ali pa nam ga civilna zaščita s kombiji. Za vsak primer je vsak od nas dobil potrdilo ministrstva za zunanje zadeve, zakaj smo bili v Velenju in kam gremo,« opomni na potrdilo, ki ga je imel v elektronskem nabiralniku. »Ko je napočil čas za odhod, je v sobo poklical varnostnik in vsakega vprašal, ali ostane ali gre domov in ostane v samoizolaciji. Odločil sem se za drugo možnost,« nadaljuje Dragić Junior.
Sobno kolo v hotelu
V Velenju mu sicer ni bilo hudo. »Lepo so skrbeli za nas,« pohvali vse v Hotelu Paka. »Bili smo zaprti v sobi, pred vrati smo imeli vsak dan tri obroke, da nismo bili lačni. Osebje se je trudilo, da nam je ustreglo,« kar sam naplete nadaljevanje zgodbe.
Ko sem prišel domov, je bila najbolj vesela žena, ki je bila zdaj praktično sama za vse.
»Prva dva dneva sem le spal in se prek telefona pogovarjal z družino, ki je bila v Ljubljani. Potem sem se odločil, da naredim nekaj zase in začnem migati. Prosil sem in v hotelu so mi prisluhnili, prinesli so mi sobno kolo. Začel sem trenirati, da bi nekako ohranil formo,« pove. Iz kluba iz Španije se mu v teh dneh niso nič javili, zato niti ni jasno, kako bo s pogodbami. Pa saj se nam v pogovoru zdi, da to zanj zdaj niti ni pomembno. Vesel je, ker na drugi strani dnevne sobe sedi njegova žena Svetlana, da je v bližini še ne dveletna Ana in da hoče štiriletni Marko dati prvo izjavo za Slovenske novice. Pri Zokiju je družina na prvem mestu.
»Pogrešal sem jih ... Ko sem prišel domov, je bila najbolj vesela žena, ki je bila zdaj praktično sama za vse. Zdaj si bo lahko vsaj malce odpočila. Sin se me je zelo razveselil, hčerki pa ni bilo nič jasno, kaj delam zdaj tu,« razlaga Zoran, ki je sprva načrtoval, da se mu minuli mesec v Vitorii pridruži družina.
Težki dnevi za športnike
To bo moralo zdaj počakati. Zoran se bo v Španijo še vrnil, saj je pustil vse svoje stvari v stanovanju, kamor se je preselil v času izbruha koronavirusa. Glede pogodbe in izplačila pa se klub še ni izrekel.
21 dni je Zoran Dragić prebil v karanteni.
»Barcelona se je odločila za znižanje pogodb, Valencia se je zavezala, da bo izplačala vse,« navrže Zoran, ki pravi, da so ti časi težki tudi za športnike. »Vajeni smo, da imaš natančno načrtovan dan, zdaj pa lahko delam trebušnjake, sklece in vozim kolo ... Vse skupaj je precej monotono,« priznava in upa, da se hitro konča, da se v Ljubljani odpre kaka telovadnica, kjer bo mogoča vadba. Zdaj je še vedno na prvem mestu zdravje, preživetje.
