REPUBLIKE BIVŠE JUGE
Spiegel v reportaži tudi o Sloveniji: Ta država ima en problem – Janšo
V nemškem tedniku so se razpisali o državah bivše Jugoslavije. Omenili so tudi Slovenijo in Janeza Janšo.
Odpri galerijo
FOTO: Jure Eržen, Delo
Nemški tednik Der Spiegel je objavil veliko reportažo, v kateri obravnavajo razmere v državah, nastalih po razpadu Jugoslavije, med njimi tudi Slovenijo. »Razpadanja socialistične, multietnične Jugoslavije se je začelo pred 30 leti. Dandanes državam, ki so jo nasledile, še vedno primanjkuje stabilnosti, nacionalisti pa vse bolj določajo vzdušje v družbi. Se te mlade demokracije oddaljujejo od Evrope?« se sprašuje avtor. V uvodu nato napoveduje članek o »potovanju po raztrgani regiji«, povzema Index.hr.
Der Spigel članek začne s predsednikom Srbije Aleksandrom Vučićem, ki se uči nemškega jezika, ker je Angeli Merkel obljubil, da se bo naučil njenega jezika še v času, ko bo ona kanclerka.
»Predsednik Srbije je doživel transformacijo. Nekoč zastrašujoči nacionalistični agitator, 51-letni Vučić, je danes zaveznik konservativne evropske ljudske stranke in na njena se gleda kot na dejavnik stabilnosti na zahodnem Balkanu, ki je nagnjen h krizi. Četudi svojo državo upravlja na vse bolj na avtoritativen način, navaja tednik.
Dodaja, da se je razpad komunističnih držav južnih Slovanov začel 25. junija 1991, ko sta se Slovenija in Hrvaška ločili. »Jugoslavija je bila ena najlepših držav v Evropi,« je povedal Vučić za Der Spiegel. »Ampak Srbi niso bili zadovoljni z razmerami, s katerimi so bili soočeni njihovi sonarodnjaki v sosednjih republikah. Hrvati in Slovenci so bili nesrečni iz drugih razlogov, zato predvidevam, da se je to moralo zgoditi, kot se je zgodilo.«
»Trideset let pozneje, po krvavih vojnah, ki so zahtevale 130 tisoč življenj, sta dve državi postali članici EU, še štiri pa se nadejajo vstopa v EU, čeprav trenutno kaže, da imajo za to malo možnosti. Kosovo je poseben primer: pet držav članic EU še vedno ne želi priznati bivše srbske pokrajine kot neodvisne države po mednarodnem pravu,« piše nemški tednik.
Ko avtor članka spregovori o Sloveniji, piše, da je naša država precej dobro prešla skozi pandemijo koronavirusa in da bi jo lahko imeli za najuspešnejšo republiko bivše Jugoslavije, ampak da obstaja en problem – Janez Janša.
»Janša, dvolični primer, ki je bil kot mladenič najprej goreči komunist, potem pa nasprotnik režima, zdaj pa se obnaša kot desničarski populist, saj uteleša protislovja celotne države. Zgodovinske ločitve med partizani in fašisti, komunisti in cerkveniki se vlečejo do danes. Janša protestira proti moči starih levičarskih struktur. Opozicija med drugim trdi, da je država na poti, da postane avtokracija,« povzema Index.hr.
Janši zamerijo, da vodi kampanjo »proti Evropski uniji in svobodnih medijev«, in to ravno v trenutku, v katerem je Slovenija prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije.
O Hrvaški piše, da je postala članica EU, čeprav je bilo veliko dvomov z obeh strani. Na referendumu 20212 je le 29 odstotkov volivcev glasovalo za pristop v EU, spominja nemški tednik. Zdaj obstaja celo še večje razočaranje nad Evropsko unijo.
»Upanje, da se bosta med in mleko cedila takoj po vstopu v evropsko družino, je izpuhtelo,« je povedal neimenovani zahodni diplomat iz Zagreba za Der Spiegel. »Protievropsko vzdušje raste, še posebej v desnem taboru, skupaj s šovinizmom in ponosom na preteklost. Morate imeti v mislih, da z izjemo ustaštva Hrvati nikoli niso imeli svoje države,« je poudaril.
Ekonomska kriza, begunska kriza in zdaj koronakriza so še poslabšale probleme te države. Razen svojih rajskih jadranskih plaž je Hrvaška država s številnimi nenaseljenimi predeli v vzhodni Slavoniji ali Baraniji in z industrijskimi ruševinami v bližini Zagreba. Tudi statistika je mračna. Predsednik vlade Andrej Plenković iz konservativne stranke HDZ je v štirih letih na oblasti izgubil devet ministrov zaradi obtožb o korupciji. Lani je BDP države upadel za devet odstotkov. Množično izseljevanje in beg možganov pa poslabšujeta pomanjkanje veščin in krizo v sistemih socialnega varstva.
»Le malokdo ve toliko kot Vučić o strahovih pred Evropsko unijo, slabo prikritih moralističnih in ekonomskih interesih in polovičnih obljubah, malo je bolj spretnih, ko gre za navigacijo med bloki moči. Srbski predsednik hvali 'jekleno prijateljstvo' s Kitajsko, jemlje milijardne kredite v Pekingu, hvali povezanost njegove države z Rusijo, njenim pravoslavnim bratom, sočasno pa se ne naveliča razglašati pristopa k Uniji kot svojega velikega cilja,« povzema Index.hr.
Vučić kot dejavnik stabilnosti
Der Spigel članek začne s predsednikom Srbije Aleksandrom Vučićem, ki se uči nemškega jezika, ker je Angeli Merkel obljubil, da se bo naučil njenega jezika še v času, ko bo ona kanclerka.
»Predsednik Srbije je doživel transformacijo. Nekoč zastrašujoči nacionalistični agitator, 51-letni Vučić, je danes zaveznik konservativne evropske ljudske stranke in na njena se gleda kot na dejavnik stabilnosti na zahodnem Balkanu, ki je nagnjen h krizi. Četudi svojo državo upravlja na vse bolj na avtoritativen način, navaja tednik.
Dodaja, da se je razpad komunističnih držav južnih Slovanov začel 25. junija 1991, ko sta se Slovenija in Hrvaška ločili. »Jugoslavija je bila ena najlepših držav v Evropi,« je povedal Vučić za Der Spiegel. »Ampak Srbi niso bili zadovoljni z razmerami, s katerimi so bili soočeni njihovi sonarodnjaki v sosednjih republikah. Hrvati in Slovenci so bili nesrečni iz drugih razlogov, zato predvidevam, da se je to moralo zgoditi, kot se je zgodilo.«
Največji problem Slovenije je Janez Janša
»Trideset let pozneje, po krvavih vojnah, ki so zahtevale 130 tisoč življenj, sta dve državi postali članici EU, še štiri pa se nadejajo vstopa v EU, čeprav trenutno kaže, da imajo za to malo možnosti. Kosovo je poseben primer: pet držav članic EU še vedno ne želi priznati bivše srbske pokrajine kot neodvisne države po mednarodnem pravu,« piše nemški tednik.
Ko avtor članka spregovori o Sloveniji, piše, da je naša država precej dobro prešla skozi pandemijo koronavirusa in da bi jo lahko imeli za najuspešnejšo republiko bivše Jugoslavije, ampak da obstaja en problem – Janez Janša.
»Janša, dvolični primer, ki je bil kot mladenič najprej goreči komunist, potem pa nasprotnik režima, zdaj pa se obnaša kot desničarski populist, saj uteleša protislovja celotne države. Zgodovinske ločitve med partizani in fašisti, komunisti in cerkveniki se vlečejo do danes. Janša protestira proti moči starih levičarskih struktur. Opozicija med drugim trdi, da je država na poti, da postane avtokracija,« povzema Index.hr.
Janši zamerijo, da vodi kampanjo »proti Evropski uniji in svobodnih medijev«, in to ravno v trenutku, v katerem je Slovenija prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije.
Hrvaška: samo 29 odstotkov jih je glasovalo za vstop v EU
O Hrvaški piše, da je postala članica EU, čeprav je bilo veliko dvomov z obeh strani. Na referendumu 20212 je le 29 odstotkov volivcev glasovalo za pristop v EU, spominja nemški tednik. Zdaj obstaja celo še večje razočaranje nad Evropsko unijo.
»Upanje, da se bosta med in mleko cedila takoj po vstopu v evropsko družino, je izpuhtelo,« je povedal neimenovani zahodni diplomat iz Zagreba za Der Spiegel. »Protievropsko vzdušje raste, še posebej v desnem taboru, skupaj s šovinizmom in ponosom na preteklost. Morate imeti v mislih, da z izjemo ustaštva Hrvati nikoli niso imeli svoje države,« je poudaril.
Ekonomska kriza, begunska kriza in zdaj koronakriza so še poslabšale probleme te države. Razen svojih rajskih jadranskih plaž je Hrvaška država s številnimi nenaseljenimi predeli v vzhodni Slavoniji ali Baraniji in z industrijskimi ruševinami v bližini Zagreba. Tudi statistika je mračna. Predsednik vlade Andrej Plenković iz konservativne stranke HDZ je v štirih letih na oblasti izgubil devet ministrov zaradi obtožb o korupciji. Lani je BDP države upadel za devet odstotkov. Množično izseljevanje in beg možganov pa poslabšujeta pomanjkanje veščin in krizo v sistemih socialnega varstva.
Vučića opisujejo kot najbolj usposobljenega politika v regiji
»Le malokdo ve toliko kot Vučić o strahovih pred Evropsko unijo, slabo prikritih moralističnih in ekonomskih interesih in polovičnih obljubah, malo je bolj spretnih, ko gre za navigacijo med bloki moči. Srbski predsednik hvali 'jekleno prijateljstvo' s Kitajsko, jemlje milijardne kredite v Pekingu, hvali povezanost njegove države z Rusijo, njenim pravoslavnim bratom, sočasno pa se ne naveliča razglašati pristopa k Uniji kot svojega velikega cilja,« povzema Index.hr.
