NA SPLETU
Spletna plačila v porastu
Na internetu nakupuje že več kot tri četrtine Slovencev, najraje uporabljamo debetne kartice.
Odpri galerijo
Dvojna avtentikacija je povečala varnost potrošnikov. FOTO: Shutterstock
Epidemija covida-19 je spremenila marsikaj, med drugim načine nakupovanja in plačilne navade. Globalna kartična družba Mastercard je v najnovejši raziskavi Masterindex preverjala plačilne navade Slovencev in ugotovila, da v primerjavi z lanskim letom še pogosteje plačujemo po spletu, dviguje pa se tudi mobilno plačevanje. Plačilna kartica ostaja najbolj priljubljena metoda plačevanja – večina Slovencev ima po dve –, uporaba gotovine pa je vedno redkejša.
Že tri četrtine Slovencev (76 odstotkov) nakupuje prek spleta, pri čemer se je zmanjšalo število tistih, ki tega sploh ne počno, in sicer s 6 na le 4 odstotke. Epidemija covida-19 pri več kot polovici anketiranih ni vplivala na pogostost spletnega nakupovanja (58 %), 30 % Slovencev pa je pogosteje nakupovalo prek spleta. V primerjavi z lanskim letom je tistih, ki so začeli spletno nakupovati šele med epidemijo, skoraj trikrat več (9 %), za dobro polovico manj pa je tistih, ki jih epidemija ni prepričala o spletnem nakupovanju (trije proti osmim odstotkom).
Kar 86 odstotkov Slovencev spletno plačevanje ocenjuje kot varno, zmanjšal pa se je delež nezaupljivih (12 % v letu 2021; 10 % v 2020), pri čemer kot razlog za sumničavost izpostavljajo dolgotrajne postopke odpravljanja težav (37 %), splošno nezaupanje v spletno plačevanje (32 %) in spletne trgovine (30 %) ter celo spletne opise izdelkov (29 %).
Največ Slovencev uporablja plačilno kartico (60 %). Vse manj priljubljeni načini plačevanja pa so z gotovino (39 % v 2020 in 33 % v 2021), sistem PayPal (32 proti 28 odstotkom) in poštne nakaznice (šest proti štirim odstotkom).
Večina Slovencev (87 %) pozdravlja letošnjo zakonodajno novost pri potrjevanju spletnih plačil, ki zahteva dvojno potrjevanje vseh spletnih nakupov, kar krepi varnost potrošnikov. Med različnimi načini avtentikacije spletnih plačil večina kot najbolj varno izpostavlja geslo za enkratno uporabo (83 %), sledijo mu skeniranje prstnega odtisa (79 %) in prepoznava obraza (61 %) ter druge biometrične metode (61 %).
Petina lastnikov plačilnih kartic se za preverjanje pristnosti uporabnika kartice poslužuje kode prek SMS-sporočila (19 %) ali varnostne kode v mobilni banki (23 %). Vse bolj priljubljeni načini potrjevanja spletnih plačil pa so prek mobilne denarnice ali mobilne banke (14 %, kar je za 10 odstotnih točk več kot lani), skeniranje prstnega odtisa (10 % uporabnikov, dvakrat več kot lani) in prepoznava obraza (trije odstotki, kar je za dve odstotni točki več kot lani).
V primerjavi s prejšnjim letom se je za devet odstotnih točk povečal delež ljudi, ki je že vsaj enkrat plačal z mobilnim telefonom (48 odstotkov). V nsprotju z letom 2020 je več kot polovica Slovencev pametni telefon uporabila za spletne nakupe (53 %), mobilno plačevanje pa se je zmanjšalo v trgovinah in na bencinskih črpalkah (44 % v 2021; 56 % v 2020) ter restavracijah in barih (19 % v 2021; 26 % v 2020).
Posledica je tudi velik delež tistih, ki pozdravljajo metodo plačevanja z mobilno aplikacijo, kar pol več kot lani (83 % v 2021; 57 % v 2020), znatno manj pa je tistih, ki je sploh ne bi uporabili (17 % v 2021; 43 % v 2020). Medtem ko bi kar tri četrtine Slovencev (76 %) na prvo mesto glede ključnih lastnosti mobilne aplikacije umestilo varno potrjevanje z biometrijo, je 63 % pomembna tudi preprostost plačilnega postopka.
Plačilne kartice vsak dan uporablja 24 % ljudi (17 % v letu 2020); vedno pogosteje služijo kot sredstvo za nakup osnovnih potrebščin (hrana, pijača). Vse manj pa je priljubljena gotovina (31 % v 2019; 24 % v 2020 in 22 % v 2021). Vedno večja je verjetnost, da je v denarnici Slovenca med karticami tudi debetna, ki vse od leta 2018 ostaja najpogosteje uporabljena metoda plačevanja (48 % v letu 2021).
Spletni nakupi in plačila
Že tri četrtine Slovencev (76 odstotkov) nakupuje prek spleta, pri čemer se je zmanjšalo število tistih, ki tega sploh ne počno, in sicer s 6 na le 4 odstotke. Epidemija covida-19 pri več kot polovici anketiranih ni vplivala na pogostost spletnega nakupovanja (58 %), 30 % Slovencev pa je pogosteje nakupovalo prek spleta. V primerjavi z lanskim letom je tistih, ki so začeli spletno nakupovati šele med epidemijo, skoraj trikrat več (9 %), za dobro polovico manj pa je tistih, ki jih epidemija ni prepričala o spletnem nakupovanju (trije proti osmim odstotkom).
Kartično in brezstično FOTO: Ljubo Vukelić
Kar 86 odstotkov Slovencev spletno plačevanje ocenjuje kot varno, zmanjšal pa se je delež nezaupljivih (12 % v letu 2021; 10 % v 2020), pri čemer kot razlog za sumničavost izpostavljajo dolgotrajne postopke odpravljanja težav (37 %), splošno nezaupanje v spletno plačevanje (32 %) in spletne trgovine (30 %) ter celo spletne opise izdelkov (29 %).
Največ Slovencev uporablja plačilno kartico (60 %). Vse manj priljubljeni načini plačevanja pa so z gotovino (39 % v 2020 in 33 % v 2021), sistem PayPal (32 proti 28 odstotkom) in poštne nakaznice (šest proti štirim odstotkom).
Varnejši nakupi
Večina Slovencev (87 %) pozdravlja letošnjo zakonodajno novost pri potrjevanju spletnih plačil, ki zahteva dvojno potrjevanje vseh spletnih nakupov, kar krepi varnost potrošnikov. Med različnimi načini avtentikacije spletnih plačil večina kot najbolj varno izpostavlja geslo za enkratno uporabo (83 %), sledijo mu skeniranje prstnega odtisa (79 %) in prepoznava obraza (61 %) ter druge biometrične metode (61 %).
Petina lastnikov plačilnih kartic se za preverjanje pristnosti uporabnika kartice poslužuje kode prek SMS-sporočila (19 %) ali varnostne kode v mobilni banki (23 %). Vse bolj priljubljeni načini potrjevanja spletnih plačil pa so prek mobilne denarnice ali mobilne banke (14 %, kar je za 10 odstotnih točk več kot lani), skeniranje prstnega odtisa (10 % uporabnikov, dvakrat več kot lani) in prepoznava obraza (trije odstotki, kar je za dve odstotni točki več kot lani).
Mobilno plačevanje
V primerjavi s prejšnjim letom se je za devet odstotnih točk povečal delež ljudi, ki je že vsaj enkrat plačal z mobilnim telefonom (48 odstotkov). V nsprotju z letom 2020 je več kot polovica Slovencev pametni telefon uporabila za spletne nakupe (53 %), mobilno plačevanje pa se je zmanjšalo v trgovinah in na bencinskih črpalkah (44 % v 2021; 56 % v 2020) ter restavracijah in barih (19 % v 2021; 26 % v 2020).
Kaj kupujemo na spletuTako kot lani je večina (59 %) prek spleta kupovala oblačila, obutev in modne dodatke. Nekoliko manj pa se jih je odločalo za nakup elektronskih naprav (40 %), gospodinjskih aparatov (42 %), pričakovan upad so zaznali pri kupovanju vstopnic za koncerte, kino in druge kulturne dejavnosti (le 9 %) in naročilih potovalnih agencij (8 %); skladno s tem je bilo tudi manj potovalnih in nastanitvenih stroškov (8 %).
Posledica je tudi velik delež tistih, ki pozdravljajo metodo plačevanja z mobilno aplikacijo, kar pol več kot lani (83 % v 2021; 57 % v 2020), znatno manj pa je tistih, ki je sploh ne bi uporabili (17 % v 2021; 43 % v 2020). Medtem ko bi kar tri četrtine Slovencev (76 %) na prvo mesto glede ključnih lastnosti mobilne aplikacije umestilo varno potrjevanje z biometrijo, je 63 % pomembna tudi preprostost plačilnega postopka.
Gotovine vedno manj
Plačilne kartice vsak dan uporablja 24 % ljudi (17 % v letu 2020); vedno pogosteje služijo kot sredstvo za nakup osnovnih potrebščin (hrana, pijača). Vse manj pa je priljubljena gotovina (31 % v 2019; 24 % v 2020 in 22 % v 2021). Vedno večja je verjetnost, da je v denarnici Slovenca med karticami tudi debetna, ki vse od leta 2018 ostaja najpogosteje uporabljena metoda plačevanja (48 % v letu 2021).
