Spomladi cepin ne pomaga veliko

KAMNIK – Zgodi se, da tudi proti koncu aprila kakšna hladna fronta še preskoči Julijske Alpe ali Karavanke in tako v gorskem svetu sneg pobeli strmine. Letošnja zima se dokončno poslavlja, najbolj trdovratno pa z odhodom odlaša prav pod vrhovi naših gora.


Zatorej je treba, ko se odločamo za turo v višje ležeče predele, pomisliti predvsem na dve nevarnosti, ki zaradi razmer prežita nad dolinami: zdrse in plazove. Če slednji zgrabijo gornika, mu ne pomaga dosti znanje o ravnanju v plazovih. Lavinski trojček –​ plazovna žolna, lopata in sonda – ob pomladnem plazenju ne odigrajo tako pomembne vloge kot v zimskem času. Poškodbe, ki nastanejo zaradi težkega pomladnega snega in kamenja, saj je v nižje ležečih predelih že ni več bele odeje, so mimogrede usodne.

Letnemu času ustrezna oprema

Zdrsi na ledenih zaplatah, te se skrivajo v snežnih predelih predvsem na severnih straneh gora, so izjemno nevarni. Ker je vrhnja plast trda, poledenela, ustavljanje s cepinom na taki površini ne da oprijemljivega rezultata. Sneg prekriva tudi poči in luknje, ob pritisku človeške teže pa se predre in padec je neizogiben.


»Lahko rečem, da aprilsko vreme ni nobeno presenečenje in da je dokaj normalno, da v tem času v gorskem svetu, včasih tudi vse do nižin, lahko zapade sneg. Če pogledamo naše vršace iz doline, vidimo, da so še vedno pokriti s snegom, zato zahtevajo izkušenega planinca z letnemu času primerno opremo in znanjem njene uporabe,« je dejal izkušen gorski reševalec inštruktor Matjaž Šerkezi s postaje GRS Kamnik in strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije: »Aprilske temperature so nadvse zanimive. Čez dan se skoraj lahko sprehodimo v kratki majici, ko se skrije sonce, pa postane hladno in nemalokrat oblečemo puhasto jakno. Vse to je past za obiskovalce gora, ki se čez dan odpravijo v gore in s sabo nimajo primerne toplotne izolacije. Ko se sonce skrije, telo pa je prepoteno, se lahko hitro podhladimo.«


Iz vsega srca, zato, da bodo on in kolegi imeli več vaj kot pravih posredovanj, svetuje uporabo čelade: »Skala je v tem času krušljiva in tam, kjer poti potekajo pod stenami, smo še posebno izpostavljeni padajočemu kamenju. Naletimo lahko tudi na večje podore, čez katere potekajo poti. Če ni nujno, jih ne prečimo in se raje obrnimo. Informacijo pa čim prej javimo na Planinsko zvezo Slovenije.« Za konec dodaja: »V nahrbtniku naj bo obvezna planinska oprema in vodi naj nas misel, da bodo gore počakale na nas, na lepše vreme in razmere.«

Nismo gamsi

Slikovito je ob povečanju obiska gora zapisal tudi višji samostojni inšpektor Bojan Kos iz PU Kranj: »Ljudje nismo gamsi in se prevečkrat nespametno vedemo. Hoja zunaj urejenih poti se je že prevečkrat končala tragično, zato planinci, držite se urejenih poti in markacij in nikar ne iščite bližnjic. Če ste se namenili v gore, uživajte v njih in se ne izpostavljajte tveganju.«


Poudariti je treba pri slovenskih gornikih prevečkrat zamolčana, a nadvse pomembna segmenta gorniškega udejstvovanja: postavljanje in napihovanje. Junačenje brez potrebe zaradi osvojitve vrha, zato, da se s tem hvališ pred znanci, je takisto nevarno. Ko postane na bregu sneženo, ledeno, težko prehodno, ko vreme pokaže zimsko našpičene zobe, se obrnite v dolino.