NEDOVOLJENE GRADNJE
Spori med sosedi: stane vas lahko do 10 tisočakov
Nedovoljenih gradenj v Sloveniji je ogromno. Država je skušala v preteklosti olajšati postopke legalizacije, pogosto pa se zaplete zaradi sporov s sosedi.
Odpri galerijo
Medsosedski spori lahko vodijo do zelo absurdnih situacij. FOTO: Mavric Pivk, Delo
Medsosedskih sporov v Sloveniji je skoraj toliko kot sosedov. Da odnosi med sosedi pogosto vodijo do zelo absurdnih situacij, je sporočila tudi gradbena inšpekcija ob primeru, ko je zaradi nesodelovanja nekaterih etažnih lastnikov pri postopku legalizacije objekta vsem izdala prepoved uporabe nelegalnega objekta in kazen.
Preberite tudi:
Gradnja po slovensko: odkrili kup nedovoljenih objektov, 20 jih morajo rušiti
Imate nelegalno gradnjo? Obetajo se novosti, ki jih morate poznati
V postopku vzpostavitve zakonitega stanja večstanovanjskega objekta pristojni upravni organ za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj preveri tudi lastninsko pravico ter soglasja etažnih lastnikov. Zaradi nesodelovanja etažnih lastnikov se vzpostavitev zakonitega stanja objekta zaplete ali je sploh ni mogoče vzpostaviti. Odločba gradbenega inšpektorja o prepovedi uporabe nelegalnega objekta pa velja za vse stanovalce enako oz. se vroči vsem etažnim lastnikom.
V konkretnem primeru gradbeni inšpektor v času nadzora gradnje objekta ni zaznal nepravilnosti, saj je investitor za gradnjo objekta pridobil gradbeno dovoljenje ter imel zahtevano projektno dokumentacijo. Po zaključku nadzora pa je investitor objekt spremenil, saj je dodatno zgradil še tri stanovanja in jih prodal šestim lastnikom. Investitor je izdelal načrt etažne lastnine, ni pa pridobil uporabnega dovoljenja, kar je ugotovil gradbeni inšpektor kasneje pri kontrolnem inšpekcijskem pregledu.
Gradbeni inšpektor je etažnim lastnikom pojasnil, da morajo le oddati vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja, a trije lastniki stanovanj od šestih niso dali soglasja v upravnem postopku na upravni enoti. Zato je inšpektor vsakemu lastniku posebej izdal odločbo za prepoved uporabe objekta, kar pomeni, da dejansko ne morejo uporabljati svoje lastnine.
Nekateri lastniki so se to pritožili, češ da so kupili objekt z izdanim gradbenim dovoljenjem, kar naj bi po njihovo pomenilo, da je objekt legalen. Drugostopenjski organ ministrstva za okolje in prostor je vse pritožbe lastnikov objekta zavrnil kot neutemeljene. Odločba gradbenega inšpektorja je postala izvršljiva, zato je bil pričet izvršilni postopek z denarno prisilitvijo. Prvič znaša denarna kazen, ki jo mora plačati vsak etažni lastnik, 1000 evrov. Kazen plačajo inšpekcijski zavezanci ne glede na to, ali so dali soglasje oz. želijo legalizirati objekt.
Gradbeni inšpektorji ob tem opozarjajo na pomembnost medsebojnega sporazumevanja tudi v drugih postopkih legalizacije nedovoljenih gradenj, ki bi bile »tehnično« možne, upravni postopki pa se ustavijo zaradi medsosedskih ali družinskih sporov in sporov med bivšimi zakonci. Gradbena inšpekcija je založena s prijavami ljudi, ki prijavljajo zadeve, ki jih ne morejo urediti zaradi medsebojnih nesoglasij, saj stranke v sporu uporabljajo vse načine varovanja svoje koristi, ena izmed njih je tudi prijava inšpektoratu. Pričakovanja, da bo v takih sporih zadeve rešila gradbena inšpekcija, so nerealna, poudarjajo.
Preberite tudi:
Gradnja po slovensko: odkrili kup nedovoljenih objektov, 20 jih morajo rušiti
Imate nelegalno gradnjo? Obetajo se novosti, ki jih morate poznati
V postopku vzpostavitve zakonitega stanja večstanovanjskega objekta pristojni upravni organ za izdajo gradbenih in uporabnih dovoljenj preveri tudi lastninsko pravico ter soglasja etažnih lastnikov. Zaradi nesodelovanja etažnih lastnikov se vzpostavitev zakonitega stanja objekta zaplete ali je sploh ni mogoče vzpostaviti. Odločba gradbenega inšpektorja o prepovedi uporabe nelegalnega objekta pa velja za vse stanovalce enako oz. se vroči vsem etažnim lastnikom.
V konkretnem primeru gradbeni inšpektor v času nadzora gradnje objekta ni zaznal nepravilnosti, saj je investitor za gradnjo objekta pridobil gradbeno dovoljenje ter imel zahtevano projektno dokumentacijo. Po zaključku nadzora pa je investitor objekt spremenil, saj je dodatno zgradil še tri stanovanja in jih prodal šestim lastnikom. Investitor je izdelal načrt etažne lastnine, ni pa pridobil uporabnega dovoljenja, kar je ugotovil gradbeni inšpektor kasneje pri kontrolnem inšpekcijskem pregledu.
Gradbeni inšpektor je etažnim lastnikom pojasnil, da morajo le oddati vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja, a trije lastniki stanovanj od šestih niso dali soglasja v upravnem postopku na upravni enoti. Zato je inšpektor vsakemu lastniku posebej izdal odločbo za prepoved uporabe objekta, kar pomeni, da dejansko ne morejo uporabljati svoje lastnine.
Osnutek novega gradbenega zakona predvideva številne novosti tudi na področju legalizacije nedovoljenih objektov. FOTO: Jože Suhadolnik
Nekateri lastniki so se to pritožili, češ da so kupili objekt z izdanim gradbenim dovoljenjem, kar naj bi po njihovo pomenilo, da je objekt legalen. Drugostopenjski organ ministrstva za okolje in prostor je vse pritožbe lastnikov objekta zavrnil kot neutemeljene. Odločba gradbenega inšpektorja je postala izvršljiva, zato je bil pričet izvršilni postopek z denarno prisilitvijo. Prvič znaša denarna kazen, ki jo mora plačati vsak etažni lastnik, 1000 evrov. Kazen plačajo inšpekcijski zavezanci ne glede na to, ali so dali soglasje oz. želijo legalizirati objekt.
Gradbena inšpekcija je lani izdala 191 sklepov z denarno prisilo in 58 sklepov z izrečeno denarno kaznijo v skupnem znesku 342.617,29 evra.
Zakon določa, da znaša prva izrečena denarna kazen pri izvršbi s prisilitvijo od 10.000 evrov do 200.000 evrov za pravno osebo, pri čemer je pri dodelitvi višine denarne kazni treba upoštevati zahtevnost objekta in težo kršitve. Za fizične osebe je kazen od 1000 do 10.000 evrov.
Zakon določa, da znaša prva izrečena denarna kazen pri izvršbi s prisilitvijo od 10.000 evrov do 200.000 evrov za pravno osebo, pri čemer je pri dodelitvi višine denarne kazni treba upoštevati zahtevnost objekta in težo kršitve. Za fizične osebe je kazen od 1000 do 10.000 evrov.
Gradbeni inšpektorji ob tem opozarjajo na pomembnost medsebojnega sporazumevanja tudi v drugih postopkih legalizacije nedovoljenih gradenj, ki bi bile »tehnično« možne, upravni postopki pa se ustavijo zaradi medsosedskih ali družinskih sporov in sporov med bivšimi zakonci. Gradbena inšpekcija je založena s prijavami ljudi, ki prijavljajo zadeve, ki jih ne morejo urediti zaradi medsebojnih nesoglasij, saj stranke v sporu uporabljajo vse načine varovanja svoje koristi, ena izmed njih je tudi prijava inšpektoratu. Pričakovanja, da bo v takih sporih zadeve rešila gradbena inšpekcija, so nerealna, poudarjajo.
Nesoglasje sosedov še ne pomeni neizdaje dovoljenjaUpravni organ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja od primera do primera določi stranske udeležence (sosede). Neizdano soglasje še ne pomeni, da ne bo izdano gradbeno dovoljenje, posebej če sosed nima dobrih argumentov. Kakšni so dobri argumenti, je odvisno od primera do primera; gre za negativen vpliv na zasebne pravice (npr. osončenje, nevarnost porušitve, hrup), pojasnjujejo pri inšpektoratu. Po osnutku novega gradbenega zakona bo treba razloge navesti.
Predlog novega gradbenega zakona naj bi sicer olajšal legalizacijo, kjer je ta dopustna, saj predvideva legalizacijo za samo dele stavb. Pri izdaji uporabnih dovoljenj sosedi niso stranke v postopku.
Najprej se o izdaji dovoljenja odloča že na prvi stopnji (upravni enoti) potem na pritožbenem organu (ministrstvu za okolje in prostor, če gre za gradnjo). Tožbe so skrajni ukrep za pridobitev soglasja.
Predlog novega gradbenega zakona naj bi sicer olajšal legalizacijo, kjer je ta dopustna, saj predvideva legalizacijo za samo dele stavb. Pri izdaji uporabnih dovoljenj sosedi niso stranke v postopku.
Najprej se o izdaji dovoljenja odloča že na prvi stopnji (upravni enoti) potem na pritožbenem organu (ministrstvu za okolje in prostor, če gre za gradnjo). Tožbe so skrajni ukrep za pridobitev soglasja.
Velik delež nedovoljenih gradenjGradbeni zakon kot nedovoljen objekt opredeljuje nelegalen objekt, neskladen objekt in nevaren objekt. Evidenca takšnih objektov se ne vodi, zagotovo pa številka ni majhna; gradbena inšpekcija je imela 31. decembra 2019 v reševanju 8894 upravnih inšpekcijskih zadev. S ciljem zmanjšati število nelegalnih gradenj in drugih nezakonitosti ter s tem preprečevati nastajanje novih nelegalnih gradenj in drugih nezakonitosti je gradbena inšpekcija v letu 2019 izvedla dve usklajeni akciji preprečevanja nedovoljenih gradenj. Eno v zadevah, kjer ni bilo podane prijave ali pobude za izvedbo inšpekcijskega nadzora, in eno v zadevah, kjer je dobila prijavo ali pobudo za izvedbo inšpekcijskega nadzora.
V prvi akciji so gradbeni inšpektorji skupaj uvedli 280 inšpekcijskih postopkov. Do 12. decembra 2019 so odločili v 190 zadevah. V teh zadevah je bilo odkritih 62 nedovoljenih objektov, kar predstavlja skoraj 33 odstotkov preverjenih objektov. V zvezi z 92 objekti je bil izrečen inšpekcijski ukrep (izdana inšpekcijska odločba), kar v že odločenih postopkih predstavlja skoraj polovico nadzorovanih objektov (48,4 odstotka). Rezultati akcije še vedno kažejo, da je delež ugotovljenih nelegalnih gradenj pri ciljno usmerjenih rednih nadzorih terena (ni podane prijave ali pobude) zelo visok.
V primerih, ko je bila podana prijava, je bilo uvedeno 354 inšpekcijskih postopkov. V 21 odstotkih postopkov, ki so jih obravnavali do 14. maja 2019, so odkrili 83 nedovoljenih objektov, 76 nelegalnih objektov, dva nevarna objekta in dve neskladni uporabi objekta. V teh postopkih je bil vsak peti objekt nedovoljen.
V prvi akciji so gradbeni inšpektorji skupaj uvedli 280 inšpekcijskih postopkov. Do 12. decembra 2019 so odločili v 190 zadevah. V teh zadevah je bilo odkritih 62 nedovoljenih objektov, kar predstavlja skoraj 33 odstotkov preverjenih objektov. V zvezi z 92 objekti je bil izrečen inšpekcijski ukrep (izdana inšpekcijska odločba), kar v že odločenih postopkih predstavlja skoraj polovico nadzorovanih objektov (48,4 odstotka). Rezultati akcije še vedno kažejo, da je delež ugotovljenih nelegalnih gradenj pri ciljno usmerjenih rednih nadzorih terena (ni podane prijave ali pobude) zelo visok.
V primerih, ko je bila podana prijava, je bilo uvedeno 354 inšpekcijskih postopkov. V 21 odstotkih postopkov, ki so jih obravnavali do 14. maja 2019, so odkrili 83 nedovoljenih objektov, 76 nelegalnih objektov, dva nevarna objekta in dve neskladni uporabi objekta. V teh postopkih je bil vsak peti objekt nedovoljen.
