Sprejeli prve bolnike z gripo
V stari pediatrični kliniki je na voljo 24 postelj. Prva smrtna žrtev zaradi okužbe dihal letos.
Odpri galerijo
Na negovalnem oddelku stare pediatrične klinike so že sprejeli prvih pet pacientov. FOTO: Dejan Javornik
Univerzitetni klinični center Ljubljana (UKC) je v ponedeljek uradno odprl oddelek za gripo, ki pa letos po devetih letih, odkar v času večje epidemije okužb dihal in drugih bolezni zagotavljajo dodatne postelje, ni več v Bolnišnici Petra Držaja, temveč v prostorih negovalnega oddelka stare pediatrične klinike na Vrazovem trgu v Ljubljani.
Oddelek za epidemije bo namenjen bolnikom, ki zaradi gripe ali drugih okužb dihal potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Internističnih postelj na infekcijskem oddelku – te so denimo polne že od prejšnjega tedna – je namreč že leta premalo, zato ob večjih izbruhih gripe odpirajo posebne oddelke. In čeprav se sezona še ni razmahnila – to naj bi se po pričakovanjih zgodilo konec januarja oziroma v začetku februarja –, so na oddelku konec tedna že sprejeli prve bolnike.
Za primerjavo, lani so hospitalizirali 270 pacientov. Oddelek za epidemije ima vrhunsko opremo, je pojasnila koordinatorica oddelka Mateja Klep Breskvar, trenutno je pripravljenih 24 postelj, na voljo, če bi bilo treba, pa jih je še vsaj 12. »Pričakujemo, da bo oddelek v približno dveh dneh poln,« pojasnjuje Klep Breskvarjeva, medtem ko nadzorni zdravnik Peter Radšel dodaja, da bo dnevno na voljo pet zdravnikov. »Trenutno je na oddelku pet pacientov, a nimajo vsi gripe. Sprejemamo predvsem tiste, ki imajo že katere kronične bolezni, pa jih gripa še dodatno obremeni, predvsem tiste, ki imajo težave z dihanjem oziroma imajo okužbo dihal. Letos smo v UKC že imeli smrtno žrtev zaradi okužbe dihal,« pravi Radšel.
Dovolj bo tudi medicinskih sester, zagotavlja Aleksandar Pavlović, vodja negovalnega tima oddelka za epidemije. Za gripozne bolnike – oddelek je običajno odprt nekje do aprila – naj bi bilo namreč na voljo okoli 25 usposobljenih medicinskih sester, »število pa se bo po potrebi spreminjalo oziroma dopolnjevalo«, še pravi Pavlović.
Če so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) do zdaj kot slabost omenjali slabo precepljenost proti gripi, pa jih letošnji podatki razveseljujejo. Statističnih podatkov še ni, saj so znani proti koncu leta, pa vendar, kot pojasnjuje Maja Sočan z NIJZ, se je za letošnjo sezono gripe cepilo kar okoli 180.000 ljudi, kar je še enkrat toliko kot v lanskem letu: »Morda je k temu prispevalo dejstvo, da je cepivo za rizične skupine ljudi, kot so denimo starejši kronični bolniki, brezplačno. Vsekakor upam, da se bo rast nadaljevala.«
Čeprav je sezona gripe na rahlo že nastopila, pa nikakor še ni prepozno za cepljenje proti njej. Kot je še pojasnila Sočanova, s cepivom postanete odporni proti štirim virusom, pri mladih se zaščita razvije v tednu dni, pri starejših ta potrebuje približno 14 dni. »Največ do zdaj se je cepilo tudi medicinskega osebja,« dodaja Sočanova, zadovoljna, da podatki kažejo, da imunost proti gripi narašča. Do zdaj so testirali okoli 2000 bolnikov z akutno okužbo dihal, v približno 10 odstotkih so dokazali virus gripe. Večinoma je šlo za tip A, pojasnjuje Sočanova, izkušnje iz preteklih let pa kažejo na težji potek sezone, ko je prevladujoč virus tipa A, zlasti ko gre za podtip H3N2.
Gripa je lahko za zdravega človeka virusno obolenje, ki izzveni v približno enem tednu. Na NIJZ svetujejo, da je nujen obisk zdravnika v primeru gripe, ko visoka temperatura vztraja dlje, predvsem pa, če imate težave z dihanjem. Pri kroničnih bolnikih je gripa dejansko sprožilec, začetni ogenj, ki nas lahko priveže za posteljo. Kroničnim bolnikom zdravniki v tem času odsvetujejo kraje, kjer se zbirajo večje množice ljudi, kot so nakupovalni centri, pojdite raje v naravo, ko pa pridete domov, si ne pozabite umiti rok, saj se virusi prenašajo tudi prek onesnaženih površin.
Skratka, epidemiološki oddelek bo sprejemal bolnike oziroma paciente, ki niso smrtno ogroženi in pri katerih ne pričakujejo večjih komplikacij, za težje primere namreč še vedno poskrbijo na intenzivnih oddelkih in na infekcijski kliniki.
Gripa tik pred razmahom
Oddelek za epidemije bo namenjen bolnikom, ki zaradi gripe ali drugih okužb dihal potrebujejo bolnišnično zdravljenje. Internističnih postelj na infekcijskem oddelku – te so denimo polne že od prejšnjega tedna – je namreč že leta premalo, zato ob večjih izbruhih gripe odpirajo posebne oddelke. In čeprav se sezona še ni razmahnila – to naj bi se po pričakovanjih zgodilo konec januarja oziroma v začetku februarja –, so na oddelku konec tedna že sprejeli prve bolnike.
Zdravnik Peter Radšel je prepričan, da bo pet zdravnikov uspešno kljubovalo številu pacientov tudi med vrhom epidemije, ki ga pričakujejo v začetku februarja. FOTO: Dejan Javornik
180 tisoč ljudi se je cepilo proti gripi.
Dovolj bo tudi medicinskih sester, zagotavlja Aleksandar Pavlović, vodja negovalnega tima oddelka za epidemije. Za gripozne bolnike – oddelek je običajno odprt nekje do aprila – naj bi bilo namreč na voljo okoli 25 usposobljenih medicinskih sester, »število pa se bo po potrebi spreminjalo oziroma dopolnjevalo«, še pravi Pavlović.
Lani 90.000, letos še enkrat toliko
Če so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) do zdaj kot slabost omenjali slabo precepljenost proti gripi, pa jih letošnji podatki razveseljujejo. Statističnih podatkov še ni, saj so znani proti koncu leta, pa vendar, kot pojasnjuje Maja Sočan z NIJZ, se je za letošnjo sezono gripe cepilo kar okoli 180.000 ljudi, kar je še enkrat toliko kot v lanskem letu: »Morda je k temu prispevalo dejstvo, da je cepivo za rizične skupine ljudi, kot so denimo starejši kronični bolniki, brezplačno. Vsekakor upam, da se bo rast nadaljevala.«
Čeprav je sezona gripe na rahlo že nastopila, pa nikakor še ni prepozno za cepljenje proti njej. Kot je še pojasnila Sočanova, s cepivom postanete odporni proti štirim virusom, pri mladih se zaščita razvije v tednu dni, pri starejših ta potrebuje približno 14 dni. »Največ do zdaj se je cepilo tudi medicinskega osebja,« dodaja Sočanova, zadovoljna, da podatki kažejo, da imunost proti gripi narašča. Do zdaj so testirali okoli 2000 bolnikov z akutno okužbo dihal, v približno 10 odstotkih so dokazali virus gripe. Večinoma je šlo za tip A, pojasnjuje Sočanova, izkušnje iz preteklih let pa kažejo na težji potek sezone, ko je prevladujoč virus tipa A, zlasti ko gre za podtip H3N2.
Gripa je lahko za zdravega človeka virusno obolenje, ki izzveni v približno enem tednu. Na NIJZ svetujejo, da je nujen obisk zdravnika v primeru gripe, ko visoka temperatura vztraja dlje, predvsem pa, če imate težave z dihanjem. Pri kroničnih bolnikih je gripa dejansko sprožilec, začetni ogenj, ki nas lahko priveže za posteljo. Kroničnim bolnikom zdravniki v tem času odsvetujejo kraje, kjer se zbirajo večje množice ljudi, kot so nakupovalni centri, pojdite raje v naravo, ko pa pridete domov, si ne pozabite umiti rok, saj se virusi prenašajo tudi prek onesnaženih površin.
Skratka, epidemiološki oddelek bo sprejemal bolnike oziroma paciente, ki niso smrtno ogroženi in pri katerih ne pričakujejo večjih komplikacij, za težje primere namreč še vedno poskrbijo na intenzivnih oddelkih in na infekcijski kliniki.
