Sprejem na vladi ali vaške straže. Pristojni imajo mesec dni časa
Ker so dosedanji ukrepi države na področju reševanja romske problematike neuspešni, Regijska civilna iniciativa za reševanje romske problematike zahteva, da jih vlada v mesecu dni povabi na sestanek. »Preveriti želimo, ali bodo sprejeli predloge, ki jih je oblikovalo 11 županov jugovzhodne regije,« je razložil Silvo Mesojedec, predstavnik iniciative. »Če nas vlada ne bo sprejela, ne bomo več preprečevali nastajanja vaških straž in drugih oblik organiziranja prebivalcev.«
Vaščani nekaterih vasi se bojijo romskih družin.
Vseh težav policiji večkrat sploh ne prijavijo.
Zavedajo se, da dobrih rešitev ne bo čez noč.
V Kočevju se je zbralo 14 predstavnikov regijske civilne iniciative iz občin Brežice, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Novo mesto, Škocjan in Šentjernej. Od leta 2017, ko je iniciativa nastala, opozarjajo na težave, ki jih imajo v jugovzhodni regiji z določenimi skupinami Romov: od voženj z neregistriranimi vozili, vsakodnevnega streljanja, vlomov, kraj … V zadnjem mesecu so težave dosegle vrhunec s pretepom policistov v Kočevju.
2017. je nastala civilna iniciativa.
Vaščani nekaterih vasi se namreč bojijo romskih družin, ki se priselijo v vas in prinesejo svoj način življenja, od streljanja do tatvin, nemira, glasnih zabav … Silvo Mesojedec je povedal primer, kako so romski družini v Krškem ponudili 30.000 evrov, da se izseli iz občine. Ali pa so vaščani hišo, ki so jo kupili Romi za 7500 evrov, odkupili za 25.000 evrov, spet drugje pa so za hišo, ki je bila prodana Romom za 52.000 evrov, zbrali 70.000 evrov.
Prebivalci težav, ki jih imajo z Romi, ne prijavljajo policiji, saj so postopki dolgotrajni, rezultatov, ki bi jih človek pričakoval v demokratični družbi – da je posledica kaznivega dejanja kazen, tudi zapor –, pa ni. »Naš cilj je, da država začne drugačen pristop pri reševanju romske problematike, tako da bodo lahko ljudje živeli v miru,« je poudaril Mesojedec.
»Problem je, da romsko problematiko rešujejo ljudje, ki ne živijo z njimi,« so opozorili člani iniciative, ki se tudi sprašujejo, kje so analize dosedanjih ukrepov, da bi vedeli, kaj je treba spremeniti. A glede na to, kaj se dogaja, potrebujemo nove rešitve.
Maksimiljan Vovk iz Kočevja je dejal, da na Kočevskem različne službe – od centra za socialno delo do policije in šol – dobro sodelujejo, a vendar romski otroci ne končajo osnovne šole: »S tem pa nimajo nobene možnosti, da bi jim v življenju uspelo.« Obsojeni so na socialno podporo in životarjenje. Zato bi morali sistemsko reševati stvari, je opozoril Vovk, za to pa potrebujemo državo: »Ničesar ne bomo rešili čez noč. Če se takoj lotimo problemov, bodo rezultati vidni čez 20 let. A začeti moramo. V resnici gre za otroke.«
Civilna iniciativa se zavzema za to, da država upošteva predloge, ki so jih pripravili župani 11 občin JV-regije za urejanje razmer otrok iz težavnih socialnih okolij, tudi romskih. Predlog, v katerem so predlagali novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, zakona o socialnovarstvenih prejemkih, zakona o voznikih in zakona o urejanju trga dela, je lani podpisalo 32.000 prebivalcev, vendar je državni zbor oktobra lani sveženj zakonov zavrnil.
»Mi želimo, da se stanje na terenu izboljša in da vsi, Romi in Neromi, živimo v miru,« so bili jasni predstavniki iniciative, ki pričakujejo, da jih bo vlada v septembru povabila na pogovor. »Če do tega ne bo prišlo, ne bomo mogli več preprečevati samoorganiziranja ljudi oziroma vaških straž,« je bil jasen Mesojedec.
