Spremembe pri cenah goriva. Nas čaka podražitev?

Cene pogonskih goriv so zadnje mesece na rekordno nizkih ravneh, a to se utegne spremeniti. Vlada je namreč nekaj dni pred iztekom uredbe, s katero je regulirala ceni 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva izven avtocest, ugotovila, da ukrep kontrole cen na področju naftnih derivatov ni več potreben. Odločila se je za liberalizacijo cen teh derivatov, potem ko je to za neosvinčen 98-oktanski bencin in kurilno olje to storila že leta 2016.

Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo je vlada naložila, da na podlagi kotacij naftnih derivatov na svetovnem trgu spremlja in analizira oblikovanje cen za 95-oktanski neosvinčeni motorni bencin in dizelsko gorivo ter za 14-dnevno obdobje sporoča podatke Ministrstvu za finance. Ukrepi kontrole cen, ki so predvideni v Zakonu o kontroli cen, so izredne narave in naj bi trajali največ eno leto, v utemeljenih primerih pa se lahko ukrep obnovi, vendar morajo hkrati državni organi storiti vse, da se ukrep odpravi.

Najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov se v Sloveniji že od leta 1999 določajo s strani države na podlagi Uredbe o oblikovanju cen naftnih derivatov (Uredba o ND). Leta 2016 se je vlada odločila za postopno liberalizacijo reguliranih cen naftnih derivatov. Najvišje maloprodajne cene neosvinčenega motornega bencina 98 ali večoktanskega in kurilnega olja se od 9. aprila 2016 oblikujejo prosto na trgu, od 9. novembra 2016 pa se na avtocestah in hitrih cestah prosto oblikujejo cene vseh naftnih derivatov.

Vlada računa na povečanje konkurenčnosti

Na podlagi trenutno veljavne Uredbe o ND so v Sloveniji določene le še najvišje maloprodajne cene NMB-95 in dizla izven avtocest in hitrih cest. Na podlagi predstavljenega stanja na trgu naftnih derivatov bi ob ustreznih ukrepih in aktivnostih za povečanje konkurenčnosti na trgu naftnih derivatov prišlo do vstopa novih diskontnih ponudnikov goriva, predvsem na parkirnih površinah trgovskih centrov, so prepričani na vladi. »V obdobju desetih let po deregulaciji vseh naftnih derivatov bi lahko prišlo do vstopa novih ponudnikov na trg. Ob vstopu novih ponudnikov zaradi večje konkurence tako ne bi prišlo do dodatnega dviga marž, in s tem dviga cen naftnih derivatov, saj bi marže v petih letih po deregulaciji cen vseh naftnih derivatov dosegle raven marž, ki je primerljiva z višino marž v ostalih državah članicah Evropske Unije. Menimo, da bo v desetih letih po popolni deregulaciji najverjetneje prišlo do heterogenosti cen; predvidevamo, da bi bile cene naftnih derivatov na avtocestah še naprej višje, medtem ko bi bile v mestih in ob mejah zaradi konkurence cene nižje,« so prepričani.

Višji stroški poslovanja

Zaradi prehoda na t. i. zelene tehnologije in posledično znižanja porabe naftnih derivatov bo v naslednjih 10 letih prišlo do povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar bo najverjetneje povzročilo dvig marže s strani naftnih distributerjev, so dodali. »To pomeni, da morebiten dvig marž ne bo izključna posledica deregulacije cen, ampak predvsem povišanja stroškov poslovanja distributerjev. Dodatnega dviga marže s strani distributerjev torej ni možno izključiti, vendar morebiten dvig marž ne bo posledica deregulacije cen vseh naftnih derivatov, ampak povišanja stroškov poslovanja distributerjev, kar pomeni, da bi vlada tudi ob nadaljnji regulaciji cen naftnih derivatov morala uskladiti marže s spremenjenimi razmerami na trgu naftnih derivatov. Vlada je zato sprejela odločitev, da ukrep kontrole cen ni več potreben,« so pojasnili svojo odločitev.