KAZENSKA PRIJAVA
Srbi nad Milana Kučana, zdaj ga krivijo za vojne zločine
Nekdanjega slovenskega predsednika v Srbiji prijavili zaradi vojnih zločinov.
Odpri galerijo
Milan Kučan. FOTO: Leon Vidic, Delo
Srbski oziroma beograjski odvetnik Dušan Bratić, ki raziskuje zločine nad pripadniki Jugoslovanske ljudske armade (JLA) in civilisti med vojno na prostoru nekdanje Jugoslavije, je srbskemu tožilstvu podal kazensko prijavo, ki nekdanjega predsednika Slovenije Milana Kučana bremeni vojnega zločina nad vojaškimi ujetniki in genocida leta 1991, piše srbska tiskovna agencija Tanjug, ki povzema Politiko.
Prijava bremeni tudi Janeza Slaparja, ki je bil takrat načelnik republiškega štaba Teritorialne obrambe (TO) Slovenije, Franca Anderliča, takratnega komandanta TO Južnoprimorske pokrajine Slovenije in še tri osebe, ki naj bi bile »neposredne izvrševalke zločina«.
Po pisanju Politike jim Bratić očita kršenje mednarodnega prava iz Ženevske konvencije v času oboroženega spopada, ki je trajal od 27. junija do 7. julija 1991 na ozemlju Slovenije, med pripadniki takratne JLA in zvezne milice na eni ter oboroženimi enotami TO in drugimi formacijami na drugi.
V prijavi je zapisano, da je skupina pripadnikov TO Slovenije 29. junija 1991 v Škofijah, v neposredni bližini istoimenskega mejnega prehoda, med takratno SFRJ in Italijo, v času sporazuma o prekinitvi ognja med stranema v oboroženem spopadu, sporazum prekršila in sprožila avtomatske puške v smeri petih terenskih vozil JLA.
Bratić poudarja, da je Kučan, kot takratni predsednik Slovenije, izdajal ukaze vsem oboroženim enotam in bi moral biti zato obravnavan z vsemi glavnimi vojnimi zločinci, ki so prispevali k uničenju Jugoslavije.
»Kučan ni ukrenil ničesar, da bi storilci bili kaznovani, ampak je celo pristal na izvrševanje vojnih zločinov do 8. julija, ko so bili številni vojni zločini storjeni nad civilisti, med katerimi so bili tudi otroci in žene pripadnikov JLA, ranjenci, zdravniško osebje, vojni ujetniki in vojaki, ki so se odpovedali orožju,« pravi Bratić.
Za odgovor smo prosili tudi Milana Kučana, ki je bil pred razpadom Jugoslavije na čelu Zveze komunistov Slovenije, od leta 1990 pa predsednik predsedstva Slovenije. Na njegov odziv še čakamo.
Prijava bremeni tudi Janeza Slaparja, ki je bil takrat načelnik republiškega štaba Teritorialne obrambe (TO) Slovenije, Franca Anderliča, takratnega komandanta TO Južnoprimorske pokrajine Slovenije in še tri osebe, ki naj bi bile »neposredne izvrševalke zločina«.
Po pisanju Politike jim Bratić očita kršenje mednarodnega prava iz Ženevske konvencije v času oboroženega spopada, ki je trajal od 27. junija do 7. julija 1991 na ozemlju Slovenije, med pripadniki takratne JLA in zvezne milice na eni ter oboroženimi enotami TO in drugimi formacijami na drugi.
Seja slovenskega parlamenta 11. 7. 1991. Na sliki Janez Janša, Dimitrij Rupel, Milan Kučan in Lojze Peterle. FOTO: Igor Modic, Delo
V prijavi je zapisano, da je skupina pripadnikov TO Slovenije 29. junija 1991 v Škofijah, v neposredni bližini istoimenskega mejnega prehoda, med takratno SFRJ in Italijo, v času sporazuma o prekinitvi ognja med stranema v oboroženem spopadu, sporazum prekršila in sprožila avtomatske puške v smeri petih terenskih vozil JLA.
Bratić poudarja, da je Kučan, kot takratni predsednik Slovenije, izdajal ukaze vsem oboroženim enotam in bi moral biti zato obravnavan z vsemi glavnimi vojnimi zločinci, ki so prispevali k uničenju Jugoslavije.
Milan Kučan je maja 2003 pred Mednarodnim haaškim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu kot priča tožilstva nastopil na procesu proti Slobodanu Miloševiću. Med zaslišanjem je med drugim zatrdil, da je Slovenija iz SFRJ želela oditi na miren in sporazumen način ter da vojne »ni potrebovala, ni želela in je ni izzvala«. (STA)
»Kučan ni ukrenil ničesar, da bi storilci bili kaznovani, ampak je celo pristal na izvrševanje vojnih zločinov do 8. julija, ko so bili številni vojni zločini storjeni nad civilisti, med katerimi so bili tudi otroci in žene pripadnikov JLA, ranjenci, zdravniško osebje, vojni ujetniki in vojaki, ki so se odpovedali orožju,« pravi Bratić.
Za odgovor smo prosili tudi Milana Kučana, ki je bil pred razpadom Jugoslavije na čelu Zveze komunistov Slovenije, od leta 1990 pa predsednik predsedstva Slovenije. Na njegov odziv še čakamo.
