ZEMLJIŠČA NA RAZPRODAJI
Preobrazba Izole: srbski tajkun snuje slovenski Cannes
Nekdanje ribiško mesto na obali pred največjimi izzivi.
Odpri galerijo
Panorama Izole z ribiškim pristaniščem in marino FOTO: ARHIV KOMUNALA IZOLA/BRANKO FURLANIČ
Občina Izola bo s pomočjo evropskega ribiškega sklada povišala valobran in tlake v ribiškem pristanišču. S tem bo ta del Izole najverjetneje še pred začetkom nove poletne turistične sezone varen pred poplavljanjem najnižjih predelov. Občina Izola je konec oktobra namreč dobila gradbeno dovoljenje za 3,8 milijona evrov vreden projekt obnove mandrača z okolico. Če ne bo zapletov z izbiro izvajalca del in če bodo od države dobili potrditev, da jim bo ta iz evropskega ribiškega sklada zagotovila glavnino (90 odstotkov) potrebnega denarja, bi projekt lahko začeli izvajati že v začetku prihodnjega leta. Predvideno je, da bi ga izvedli v dveh fazah, pri čemer naj bi bila prva vredna 2,4 milijona evrov, izvedena pa v približno pol leta.
Vzdolž ribiškega pomola bodo na novo uredili devet plavajočih pomolov za privez 18 gospodarskih ribiških plovil, poskrbeli za njihovo oskrbo z elektro omaricami in vodo, dogradili javno razsvetljavo in poskrbeli za videonadzor valobrana in severnega dela mandrača, saj so se ribiči pritoževali nad krajami z bark oziroma vandalizmom.
Zaradi lepšega videza bodo obstoječi ekološki otok na prostem, ki je namenjen ribičem, spremenili v podzemnega (imel bo pet zabojnikov in bo zaščiten pred vdorom vode), za približno 30 gospodarskih in popoldanskih ribičev pa bodo na valobranu uredili zabojnike za mreže in šest parkirnih prostorov pri zapornici ob vhodu v ta del pristanišča. Da po cestah in pomolih ne bi vozili težki tovornjaki, bodo večino gradbenih del izvajali z morske strani s pomočjo plovila (maone). Zato posebnih omejitev cestnega prometa ne bo veliko, prav tako pa bo med deli omogočeno skorajda normalno vplutje vseh plovil v mandrač, marino in druge dele pristanišča, v katere ne bodo posegali. Glavnino del naj bi izvedli v mrtvi zimski in spomladanski turistični sezoni.
Ker že imajo gradbeno dovoljenje za celotno obnovo ribiškega pristanišča, na občini ne pričakujejo težav s potrditvijo financiranja niti za drugo fazo, ki bi jo lahko začeli izvajati že prihodnjo jesen. Ta bo vredna 1,4 milijona evrov, obsegala pa bo obnovo južnega dela mandrača in manjšega pomola ter dvig tlakov vzdolž celotnega nižjega severnega dela ceste Sončnega nabrežja.
Samo v Marini Izola je na prodaj 15 hektarov zemljišč, za katera se zanima tudi srbski tajkun Miodrag Kostić, ki ima na Obali že v lasti hotel Kempinski in večinski delež portoroškega letališča. Ta bi marino s 700 privezi rad spremenil v slovenski Cannes. V Izoli je med drugim že odkupil 5,4 hektara zemljišč v trikotniku pri hotelu Delfin, zanima ga tudi zemljišče Delamarisa, ki ga prodaja avstrijska družba Heta Asset Resolution, slaba banka nekdanjega Hypa. Ta in banka DUTB ločeno prodajata še osem hektarov zemljišč nekdanje izolske ladjedelnice. S predlogom prostorskega načrta je območje opredeljeno za celoletno turistično dejavnost. Eden od projektov predvideva gradnjo turističnega območja z vrhunskim družinskim hotelom, notranjim in zunanjim vodnim kompleksom za 1000 obiskovalcev, ureditev javne promenade ob obali ter parkirišče ob morju in pod zemljo. A je vprašanje, ali bo všeč kupcem in njihovim načrtom.
Nekateri bi tam namreč raje imeli več stanovanj. Potem je tu še 2,3 hektara veliko zemljišče Argolina pri marini, ki naj bi bilo večinoma namenjeno gradnji turističnih objektov, prodaja pa ga DUTB. Zatem Gorenjska banka dodatno prodaja 2,6 hektara zemljišč v izolskem trikotniku pri hotelu Delfin, kjer je razveljavljeni prostorski načrt predvideval gradnjo hotela z 250 posteljami, 130 apartmajev, garažno hišo, stanovanja ... Pod bolnišnico Izola ista banka prodaja še 5,4 hektara velik kompleks, kjer so že trgovsko-poslovni center Merkur in več drugih objektov. Tudi tam je z novim občinskim prostorskim načrtom lokacija primarno namenjena turistični dejavnosti.
Centimetri rešujejo
Na morski strani naj bi za približno en meter nadvišali obstoječi 230 metrov dolgi skalomet, sprehajalno pot pa tlakovali v širini štirih metrov. Da bi preprečili poplavljanje najnižjih delov Izole ob močnem jugu in plimi, bodo tlake dvignili za 30 centimetrov.Vzdolž ribiškega pomola bodo na novo uredili devet plavajočih pomolov za privez 18 gospodarskih ribiških plovil, poskrbeli za njihovo oskrbo z elektro omaricami in vodo, dogradili javno razsvetljavo in poskrbeli za videonadzor valobrana in severnega dela mandrača, saj so se ribiči pritoževali nad krajami z bark oziroma vandalizmom.
Zaradi lepšega videza bodo obstoječi ekološki otok na prostem, ki je namenjen ribičem, spremenili v podzemnega (imel bo pet zabojnikov in bo zaščiten pred vdorom vode), za približno 30 gospodarskih in popoldanskih ribičev pa bodo na valobranu uredili zabojnike za mreže in šest parkirnih prostorov pri zapornici ob vhodu v ta del pristanišča. Da po cestah in pomolih ne bi vozili težki tovornjaki, bodo večino gradbenih del izvajali z morske strani s pomočjo plovila (maone). Zato posebnih omejitev cestnega prometa ne bo veliko, prav tako pa bo med deli omogočeno skorajda normalno vplutje vseh plovil v mandrač, marino in druge dele pristanišča, v katere ne bodo posegali. Glavnino del naj bi izvedli v mrtvi zimski in spomladanski turistični sezoni.
Drzne idejeProdajani izolski zemljiški kompleksi, katerih skupna vrednost znaša več kot 55 milijonov evrov brez davka, bi ob uresničitvi prostorskih preureditev za občino Izola s 27-milijonskim letnim proračunom pomenili ogromno spremembo. A je vprašanje, ali si jo res želi v tako velikem obsegu. Ob gradnji novih stanovanj, hotelov, širitvi marine in več tisoč novih delovnih mestih bi namreč morali poskrbeti tudi za ustreznejšo prometno in komunalno infrastrukturo, predvsem pa za več družbene, kot so novi vrtci, šole, domovi za starejše ...
Ker že imajo gradbeno dovoljenje za celotno obnovo ribiškega pristanišča, na občini ne pričakujejo težav s potrditvijo financiranja niti za drugo fazo, ki bi jo lahko začeli izvajati že prihodnjo jesen. Ta bo vredna 1,4 milijona evrov, obsegala pa bo obnovo južnega dela mandrača in manjšega pomola ter dvig tlakov vzdolž celotnega nižjega severnega dela ceste Sončnega nabrežja.
FOTO: ARHIV KOMUNALA IZOLA/BRANKO FURLANIČ
Zemljišča na razprodaji
Na širšem območju Izole, ki obsega predvsem degradirana območja nekdanjih industrijskih obratov in njihovih propadlih lastnikov, kot so Marina Izola, Ladjedelnica Izola, Argolino, Trikotnik Izola in Merkur Izola, pa bo razvoj odvisen predvsem od tega, kdo bo kupil zemljišča in (opuščene) objekte. V nadaljevanju bodo morali novi in stari (so)lastniki najti dovolj bogate investitorje, ki bodo pripravljeni vlagati desetine milijonov evrov v projekte. Pri tem ne gre pozabiti, da veleinvestitorji ne bodo mogli mimo izolskega občinskega sveta in strateških načrtov, ki jih ima občina. Ker ta še vedno nima sprejetega občinskega prostorskega načrta, zdajšnji župan Danilo Markočič pa zagovarja prostorsko vzdržen razvoj, je težko verjeti, da bi svetniki dovolili potrditev megalomanskih projektov. Pa ne zato, ker se ne bi želeli znebiti propadajočih industrijskih objektov, temveč zato, ker si ne želijo koprskega Ton Cityja ali podobnih nedokončanih naložb, ki bi jih zaradi stečajev propadlih investitorjev hromile desetletja.3,8 milijona evrov je vrednost dveh faz obnove izolskega ribiškega pristanišča.
Samo v Marini Izola je na prodaj 15 hektarov zemljišč, za katera se zanima tudi srbski tajkun Miodrag Kostić, ki ima na Obali že v lasti hotel Kempinski in večinski delež portoroškega letališča. Ta bi marino s 700 privezi rad spremenil v slovenski Cannes. V Izoli je med drugim že odkupil 5,4 hektara zemljišč v trikotniku pri hotelu Delfin, zanima ga tudi zemljišče Delamarisa, ki ga prodaja avstrijska družba Heta Asset Resolution, slaba banka nekdanjega Hypa. Ta in banka DUTB ločeno prodajata še osem hektarov zemljišč nekdanje izolske ladjedelnice. S predlogom prostorskega načrta je območje opredeljeno za celoletno turistično dejavnost. Eden od projektov predvideva gradnjo turističnega območja z vrhunskim družinskim hotelom, notranjim in zunanjim vodnim kompleksom za 1000 obiskovalcev, ureditev javne promenade ob obali ter parkirišče ob morju in pod zemljo. A je vprašanje, ali bo všeč kupcem in njihovim načrtom.
Nekateri bi tam namreč raje imeli več stanovanj. Potem je tu še 2,3 hektara veliko zemljišče Argolina pri marini, ki naj bi bilo večinoma namenjeno gradnji turističnih objektov, prodaja pa ga DUTB. Zatem Gorenjska banka dodatno prodaja 2,6 hektara zemljišč v izolskem trikotniku pri hotelu Delfin, kjer je razveljavljeni prostorski načrt predvideval gradnjo hotela z 250 posteljami, 130 apartmajev, garažno hišo, stanovanja ... Pod bolnišnico Izola ista banka prodaja še 5,4 hektara velik kompleks, kjer so že trgovsko-poslovni center Merkur in več drugih objektov. Tudi tam je z novim občinskim prostorskim načrtom lokacija primarno namenjena turistični dejavnosti.
