ZDRAVSTVENI SISTEM
Srbski zdravnik, ki dela v Sloveniji, o »kapitalističnem zdravstvu«
Pojasnil je, zakaj se mu zdi zdravstveni sistem v Sloveniji boljši od srbskega.
Odpri galerijo
FOTO: Voranc Vogel, Delo
Beograjski pulmolog Srđan Lukić, ki je zaposlen v izolski bolnišnici, vsake toliko na twitterju zapiše svoje ocene in primerjavo med slovenskim in srbskim zdravstvenim sistemom, primerjavo odnosov do bolnika in tudi mnenje o covidu 19. V svoji zadnji objavi se je odzval na komentarje nekaterih sledilcev, češ da licemerno promovira »antikapitalistične ideje, preselil pa se je v 'kapitalistično Slovenijo', kjer živi in dela«. Čutil se je nagovorjenega, da o spregovori nekaj besed o tem svojem »kapitalističnem« delu.
Pravi, da je zdravstveni sistem v Sloveniji, ki je po njegovem mnenju dobro organiziran, ena od pomembnejših odločitev, zakaj se je preselil iz Beograda v Slovenijo. Zakaj? »Ker je v osnovi to sistem, v katerem ne zdravniki ne pacienti ne razmišljajo o denarju, niti svojih odločitev ne podrejajo financam. Ko pacient pride k zdravniku, ne razmišlja o tem, ali bo imel dovolj denarja za pregled in ali si bo lahko kupil zdravila, privoščil operacijo ali zdravljenje na intenzivni negi. Za kritje vsega tega je dovolj le dopolnilno zavarovanje, ki stane 30 do 40 evrov.« Lukić pravi, da ima občutek, da si ljudje dopolnilo zdravstveno zavarovanje plačujejo, ker si ga lahko privoščijo, s tem pa jim ni treba ničesar doplačati pri zdravstvenih storitvah.
Kot pravi, je prednost takšnega sistema to, »da zdravnikom ni treba razmišljati o tem, ali bosta diagnostika in zdravljenje pacienta plačana in ali bo imel pacient dovolj denarja za vse, začenši od najcenejših zdravil do najdražje diagnostike, kot se to dogaja v Srbiji in katero sem (tudi) zaradi tega zapustil«.
Po dobrem letu izkušenj v eni od slovenskih bolnišnic Lukić ocenjuje, da je zdravstveni sistem v Sloveniji točno tak, kot si ga študent medicine na začetku študija predstavlja. »Imaš paciente, razmišljaš o tem, kako izvesti diagnostiko in kako jih pozdraviti. Brez mnogih paramedicinskih težav, ki na primer prevladujejo v Srbiji.«
Ker se zdravnik pri svojem delu ne obremenjuje s tem, koliko pregled stane in ga to niti ne zanima, meni, da se pri svojem delu tako ne ubada z »delom v kapitalizmu«. Priznava tudi, da ni kapitalizem, ampak nekaj vmes. Ob koncu pravi, da sistem ni idealen, a da je osnova dobra, zato jo je treba nadgraditi. Po njegovem je prostor za izboljšave v tem, da se okrepi kader, saj se zaradi njegovega pomanjkanja ponekod na preglede čaka nedopustno predolgo.
Pravi, da je zdravstveni sistem v Sloveniji, ki je po njegovem mnenju dobro organiziran, ena od pomembnejših odločitev, zakaj se je preselil iz Beograda v Slovenijo. Zakaj? »Ker je v osnovi to sistem, v katerem ne zdravniki ne pacienti ne razmišljajo o denarju, niti svojih odločitev ne podrejajo financam. Ko pacient pride k zdravniku, ne razmišlja o tem, ali bo imel dovolj denarja za pregled in ali si bo lahko kupil zdravila, privoščil operacijo ali zdravljenje na intenzivni negi. Za kritje vsega tega je dovolj le dopolnilno zavarovanje, ki stane 30 do 40 evrov.« Lukić pravi, da ima občutek, da si ljudje dopolnilo zdravstveno zavarovanje plačujejo, ker si ga lahko privoščijo, s tem pa jim ni treba ničesar doplačati pri zdravstvenih storitvah.
Kot pravi, je prednost takšnega sistema to, »da zdravnikom ni treba razmišljati o tem, ali bosta diagnostika in zdravljenje pacienta plačana in ali bo imel pacient dovolj denarja za vse, začenši od najcenejših zdravil do najdražje diagnostike, kot se to dogaja v Srbiji in katero sem (tudi) zaradi tega zapustil«.
Po dobrem letu izkušenj v eni od slovenskih bolnišnic Lukić ocenjuje, da je zdravstveni sistem v Sloveniji točno tak, kot si ga študent medicine na začetku študija predstavlja. »Imaš paciente, razmišljaš o tem, kako izvesti diagnostiko in kako jih pozdraviti. Brez mnogih paramedicinskih težav, ki na primer prevladujejo v Srbiji.«
Ker se zdravnik pri svojem delu ne obremenjuje s tem, koliko pregled stane in ga to niti ne zanima, meni, da se pri svojem delu tako ne ubada z »delom v kapitalizmu«. Priznava tudi, da ni kapitalizem, ampak nekaj vmes. Ob koncu pravi, da sistem ni idealen, a da je osnova dobra, zato jo je treba nadgraditi. Po njegovem je prostor za izboljšave v tem, da se okrepi kader, saj se zaradi njegovega pomanjkanja ponekod na preglede čaka nedopustno predolgo.
