KLIC NA POMOČ
Srce parajoče: medicinska sestra iz doma za ostarele: Ne morem več
Oskrbovalke v domu za upokojence pravi, da dela od petka do svetka.
Odpri galerijo
Osebne zgodbe negovalk v domovih starejših občanov se vedno berejo s cmokom v grlu. Te vedno razkrijejo, v kako težkih razmerah delajo, saj imajo po navadi opravka z bolniki v zadnjem obdobju življenja. Delo ni le psihično, temveč tudi fizično naporno. Delajo v treh izmenah, ena pa skrbi za več kot deset ljudi. Zaposleni delajo na robu svojih zmožnosti. Da je tik pred tem, da se sesede, je na enem od slovenskih forumov potožila zaposlena v domu starostnikov.
Preberite tudi: Žalostno razkritje: Mirjam za nego 12 ostarelih dobi le minimalca
Preberite tudi: Domovi za starejše tudi čez 1000 evrov, 40 odstotkov pokojnin pa nižjih od 600 evrov
Stisko medicinske sestre so mnogi na forumu prepoznali in ji svetovali, naj si poišče drugo službo. »Naj se ti bolj smili tvoja družina kot starostniki in nekaj ukreni«, »Poskrbi najprej zase. Ti boš za druge skrbela, če boš zdrava. Če boš pregorela, ne boš mogla za nikogar skrbeti«, »Tak urnik je nevzdržen, in če ne boš izpregla, boš zbolela še sama. Poskusi si dobiti delo kje drugje, v zdravstvenem domu, bolnišnici, ali pri kakšnem zobozdravniku« ... Tako se glasijo nekateri nasveti.
Preberite tudi: Žalostno razkritje: Mirjam za nego 12 ostarelih dobi le minimalca
Zgodbo izčrpane negovalke objavljamo v celoti:
Nelektorirano:
Ne zmorem več.
Delam po 7 ur, 7 ali 8 dni skupaj in 1 dan doma. Če delam samo 7 dni, je potem zagotovo vmes en 12 urni delavnik.
Vsak mesec naj bi bila en vikend prosta, ampak nisem. Nisem, ker je ogromno bolniških, ker ogromno ljudi odhaja drugam. Gre za tiste s 5. stopnjo izobrazbe, ki raje odhajajo v trgovine in proizvodnjo.
Upala sem, da bom decembra imela vsaj en dan dopusta, a ne bo nič. Celo imam pisane štiri celodnevne in petnajst popoldanskih. Doma bom v celem decembru tri dni! 7.,16. in 24. in nato sem prosta šele 2. januarja.
Pa še čisto blizu službe nisem doma. Mi tudi vožnja vzame kar nekaj časa. Smo pač doma recimo malo bolj v hribih.
Doma otroci, ki me niti več ne poznajo. Eden je zadnje leto vrtca, ostala dva 2. in 4. razred. Nikamor ne moremo. Niti na izlet. Nič. Če pa sem že doma, sem zelo utrujena. Utrujena za znoret.
Delam v domu starostnikov. Pustila ali menjala bi službo, pa vseeno čutim nekakšno odgovornost. Kdo bo delal? Ljudje, ki so tam, potrebujejo oskrbo.
Zato so tudi upravičeni takšni nori delovniki. Ni po zakonu, a prioriteta je poskrbeti za stanovalce. Če ni možno biti prost, pač ni.
Dopust mi ostaja. Vsak mesec dobim izplačanih 40 nadur, ostalo se prenaša iz meseca v mesec.
Vem, nisem sama v tem, a danes mi gre na jok. Občutek imam, da se bom sesedla. Odpovedala.
Zadnji vikend sem imela prost v začetku septembra. Preteklega julija, ko sem imela 14-dnevni dopust.
Ne vem sploh, kaj storiti. Mladi nočejo k nam. Ampak delo sploh ni tako grozno. Pravzaprav je lepo! Problem je samo in izključno pomanjkanje kadra. Eden gre, pa drugi in potem se utrga. Vse težje in težje je delati.
Ne zmorem več.
Delam po 7 ur, 7 ali 8 dni skupaj in 1 dan doma. Če delam samo 7 dni, je potem zagotovo vmes en 12 urni delavnik.
Vsak mesec naj bi bila en vikend prosta, ampak nisem. Nisem, ker je ogromno bolniških, ker ogromno ljudi odhaja drugam. Gre za tiste s 5. stopnjo izobrazbe, ki raje odhajajo v trgovine in proizvodnjo.
Upala sem, da bom decembra imela vsaj en dan dopusta, a ne bo nič. Celo imam pisane štiri celodnevne in petnajst popoldanskih. Doma bom v celem decembru tri dni! 7.,16. in 24. in nato sem prosta šele 2. januarja.
Pa še čisto blizu službe nisem doma. Mi tudi vožnja vzame kar nekaj časa. Smo pač doma recimo malo bolj v hribih.
Doma otroci, ki me niti več ne poznajo. Eden je zadnje leto vrtca, ostala dva 2. in 4. razred. Nikamor ne moremo. Niti na izlet. Nič. Če pa sem že doma, sem zelo utrujena. Utrujena za znoret.
Delam v domu starostnikov. Pustila ali menjala bi službo, pa vseeno čutim nekakšno odgovornost. Kdo bo delal? Ljudje, ki so tam, potrebujejo oskrbo.
Zato so tudi upravičeni takšni nori delovniki. Ni po zakonu, a prioriteta je poskrbeti za stanovalce. Če ni možno biti prost, pač ni.
Dopust mi ostaja. Vsak mesec dobim izplačanih 40 nadur, ostalo se prenaša iz meseca v mesec.
Vem, nisem sama v tem, a danes mi gre na jok. Občutek imam, da se bom sesedla. Odpovedala.
Zadnji vikend sem imela prost v začetku septembra. Preteklega julija, ko sem imela 14-dnevni dopust.
Ne vem sploh, kaj storiti. Mladi nočejo k nam. Ampak delo sploh ni tako grozno. Pravzaprav je lepo! Problem je samo in izključno pomanjkanje kadra. Eden gre, pa drugi in potem se utrga. Vse težje in težje je delati.
Preberite tudi: Domovi za starejše tudi čez 1000 evrov, 40 odstotkov pokojnin pa nižjih od 600 evrov
Kako najti rešitev v službi?
Stisko medicinske sestre so mnogi na forumu prepoznali in ji svetovali, naj si poišče drugo službo. »Naj se ti bolj smili tvoja družina kot starostniki in nekaj ukreni«, »Poskrbi najprej zase. Ti boš za druge skrbela, če boš zdrava. Če boš pregorela, ne boš mogla za nikogar skrbeti«, »Tak urnik je nevzdržen, in če ne boš izpregla, boš zbolela še sama. Poskusi si dobiti delo kje drugje, v zdravstvenem domu, bolnišnici, ali pri kakšnem zobozdravniku« ... Tako se glasijo nekateri nasveti.