Srčna frizerka osrečuje male borce z rakom (FOTO)

Kmalu bo minilo leto dni, odkar ste bralci Slovenskih novic prvi izvedeli za frizerko Brigito Smrekar, ki zbira lase za organizacijo The Little Princess Trust iz Hereforda v Angliji, od koder slovenskim otrokom, ki so zaradi kemoterapije ostali brez las, brezplačno darujejo lasulje.

Na trgu takšni šopi stanejo okoli 300 evrov, zato so lasulje iz naravnih las izjemno drage.

Brigita zdaj vsak dan prejme na svoj naslov kup kuvert z darovanimi lasmi, dokaz, da smo Slovenci ne glede na vse še vedno občutljivi za stiske drugega. Njen telefon nenehno zvoni, včasih že kar preveč, priznava, saj jo od vsepovsod kličejo ljudje, ki jih zanimajo podrobnejše informacije o darovanju. Prav te dni je na pošto oddala 15 kg las, iz katerih bodo v Angliji lahko izdelali nove lasulje za bolne otroke.

Odziv je izjemen

Nekateri jih darujejo kar po pošti, drugi se oglasijo v Brigitinem frizerskem salonu. Odrasli striženje seveda plačajo, otroke, ki se odločijo darovati, pa postriže brezplačno.

»Otroci imajo striženje zastonj, saj se mi zdi pri njihovi starosti to še posebno lepo dejanje,« pravi. V spominu ji je ostalo striženje 12-letne Lare, o katerem smo pisali tudi v našem časopisu. »Doma so ji obljubili, da bo, če bo darovala lase, dobila psička. Kljub temu pa je bila, ko je prišla k meni, kar malce v dvomih, ali naj to res stori. Rekla sem ji, da ni treba, če noče, a je vseeno vztrajala. Ko sem jo postrigla, sem si kar oddahnila, saj je celo dejala, da ji je žal, da tega ni naredila že prej,« se spominja Brigita. Srečuje se z različnimi zgodbami ljudi, ki se odločijo za to gesto, tudi težkimi in žalostnimi.

»Nekatere ženske se postrižejo, ko zbolijo za rakom, drugi poznajo koga, ki je zbolel, in ga na ta način podprejo. Nekateri pa so zgolj hvaležni in se jim zdi lepo, da se dogajajo takšne dobrodelne akcije,« pravi.

Niso poceni

Da bo zbirala lase, se je Brigita odločila pred dobrima dvema letoma, ko je za levkemijo zbolela njena devetletna hči Mija. »Ko ti zboli otrok, je precej drugače, kot če zboliš sam. Če si bolan sam, se ti to zdi grozno. Sekiraš se in se sprašuješ, kaj boš zdaj. Ko ti zboli otrok, pa veš, da ni časa za paničarjenje in slabo voljo. Treba se je boriti,« razlaga.

Pred dnevi je v Anglijo poslala 15 kg las, ki smo jih zbrali Slovenci.

Mija, ki se je zdravila samo s kemoterapijo, lasulje, kljub temu da ni imela las, ni nosila, je pa zdaj, ko je njeno zdravljenje že pri koncu, zelo ponosna na svoje lase, ki so dolgi že do ramen. Z angleškim društvom, ki daruje lasulje otrokom, se je Brigita seznanila prek svoje sestrične. Z njimi se je povezala v času Mijinega zdravljenja, ko je prek skupine Junaki 3. nadstropja prišla v stik s še drugimi starši otrok z različnimi oblikami raka.

»Pogovarjali smo se o tem, da bi našli koga, ki bi v Sloveniji delal lasulje za naše otroke. Spomnila sem se, da sestrična sodeluje z organizacijo, ki v Angliji brezplačno izdeluje lasulje za otroke z rakom. Popolnoma brez pričakovanj sem jim poslala pismo, v katerem sem se predstavila kot Mijina mamica ter jim navedla nekaj statističnih podatkov o tem, koliko otrok pri nas zboli na leto, da bi bolje razumeli našo situacijo. Takoj so bili za to, da bi pošiljali lasulje v Slovenijo,« se spominja Brigita. V znak hvaležnosti se je odločila, da jim bo pomagala z zalogo las. Ti namreč na trgu niso poceni.

»Šopi las, kakršne pošiljajo darovalci, stanejo okoli 200, 300 evrov. Ko sem jih začela zbirati, sem bila kar malce živčna, saj so vsi vedeli, da jih imam. Vredni so ogromno denarja. Kaj, če mi jih ukradejo?« se spominja svojih bojazni. »Še danes vedno, ko lase oddam na pošto, lažje zadiham,« dodaja.

Velika sreča

Brigita je prevzela še eno nalogo, merjenje glav otrok, ki potrebujejo lasulje. Do zdaj jo je ob pomoči mojstra lasničarstva Mateja Pajnterja iz Prešernovega gledališča Kranj izmerila glavo petim. Ji je ob stiku z bolnimi otroki kaj težko?

»Saj to so vendar čisto navadni otroci, samo da pač nimajo las. Ko so novinarji prišli in je bila tu moja hčerka, so bili vsi presenečeni, da je polna energije in ima zdrava rdeča lička. Ti otroci niso nič drugačni od drugih, kvečjemu bolj odprti so in bolj razumejo čustva. Meni z njimi ni težko delati,« poudarja. Lasulje prispejo v njen salon, tako da je poleg tudi, ko jo otroci prvič pomerijo. »Skoraj vsa dekleta so, ko dobijo lasuljo, v šoku, saj so bile toliko časa brez las in so se s tem sprijaznile. Ne vedo, ali bi se smejale ali jokale. Potrebujejo nekaj časa, da se privadijo, potem pa je pogosto sploh nočejo več sneti,« razkriva.

»Ta deklica mi je ostala najbolj v spominu,« pokaže uokvirjeno fotografijo prikupne svetlolase punčke na polici v salonu. »Veliko let se je zdravila in je bila polovico življenja brez las. Bila je tako srečna, ko je dobila lasuljo. Vedeli smo, da ne bo dočakala, da bi ji zrasli njeni. Prav zato je bilo njeno veselje še bolj dragoceno,« pove o pokojni deklici.

Pred novimi izzivi

Omogočanje brezplačnih lasulj ni majhna stvar, saj bi morali starši zanje seči precej globoko v žep. »Odšteti je treba približno 1000 evrov,« pojasnjuje Brigita, ki že razmišlja o tem, da bi akcijo, ki jo je sprožila, še razširila in bi brezplačne lasulje omogočila tudi otrokom z alopecijo.

Vsi, ki bi se radi tudi sami pridružili darovanju, lahko lase, ki ne smejo biti stari več kot pet let, pošljete v Brigitin domžalski salon Studio 3KA. Dolgi morajo biti najmanj 30 cm in oprani s šamponom, ne pa tudi z balzamom. Lahko so barvani, a barve ne smejo biti preveč vpadljive. S kano barvani za darovanje niso primerni.