Srečna izžrebanka domov odpeljala živega pujska (FOTO)

Društvo Antonovanje na Kogu vse do 25. januarja organizira pestre prireditve, številne obiskovalce pa je že navdušilo z odlično Čurkarijado 2025. Kot je na prizorišču velikega dogodka v telovadnici OŠ Kog med drugim povedal predsednik društva Slavko Perc, gre za tradicijo, ki razvija verski in kulinarični turizem, čurkarijada pa velja za najbolje ocenjeno kulinarično prireditev v sklopu certifikata Jeruzalem Slovenija.

Mesarja povišali

Čurke so tradicionalen izraz za kašnate klobase na območju Koga in Ormoža, njihova izdelava ima na tem območju bogato tradicijo. Imajo tudi svojo himno, avtor besedila je prleški pesnik Marko Kočar, uglasbil jo je prleški kantavtor Tadej Vesenjak. Perc je poudaril, da je prireditev pomagala ohraniti to tradicionalno jed in povečati njeno prepoznavnost: »Čurka je prepoznavni kulinarični izdelek, izdelek, pa tudi ime čurka, kaže na območje, od koder izhaja. Delujemo tudi na tržnicah, vsi vedo, kje so čurke. V teh 15 letih smo dali čurki ceno, kar je zelo pomembno, da lahko na trgu preživiš.«

Himno so na prireditvi zaigrali Godci s Koga, promovira pa jo tudi društveni mesar Ivan Žinko, ki so ga povišali v naziv Matjašek I. Kogovski – gospodar čurk in mu mandat podaljšali za štiri leta. Čurkarijada 2025 je ponujala tudi lokalno vino, zraven pa kislo zelje in repo ter pogače. Domači muzikanti, pevci in folkloristi so že pred osrednjo prireditvijo poskrbeli za prijetno vzdušje v telovadnici, stojnice so bile polne lokalnih izdelkov. Vsaka vstopnica je bila obenem srečka za živega gudeka, pujska, tega je dobila obiskovalka s Ptuja.

Na osrednji prireditvi so po uvodnih nagovorih poslanca Andreja Kosija, ormoškega župana Danijela Vrbnjaka, središkega župana Tonija Jelovice, predsednice Štajerske turistične zveze Janje Viher in predsednika Društva Antonovanje na Kogu Slavka Perca podelili priznanja izdelovalcem čurk. Strokovna komisija in komisija potrošnikov sta ocenili 26 vzorcev čurk. Glede na zbrane točke je 14 čurk prejelo najvišja, zlata priznanja, 10 srebrna in dve bronasti priznanji. Strokovno komisijo so iz kmetijsko-gozdarskih zavodov Celje, Murska Sobota in Ptuj sestavljali Irena Kos, Frančka Lebarič in Peter Pribožič. Komisija je poudarila, da je čurka v vseh teh letih pridobila prepoznavnost in kakovost. Šestčlanski komisiji potrošnikov je predsedoval domačin in član Antonovanja na Kogu Ciril Hojnik.

Vse možne točke

In kdo so prejemniki najvišjih priznanj? Strokovna komisija je pri beli čurki, kjer so bili štirje vzorci, zlata priznanja podelila: Mesnici Manči Emanuela Bubeka, domačiji Žinko in Renati Požgan Bubek, ki ima dopolnilno dejavnost na kmetiji. Sivih čurk je bilo devet, od tega so zlata priznanja prejeli: Renata Požgan Bubek, Franc Anušek, domačija Žinko, kmetija Sever, Anton Kolarič in Mesnica Manči. Črnih čurk je bilo največ, trinajst. Zlata priznanja je prejelo pet čurk: kmetija Sever, Mesnica Manči, Renata Požgan Bubek, Noj-Tomi in Gostilna Pr' Matičku. Komisija potrošnikov je v vsaki kategoriji določila naj čurko. Po njihovem mnenju je izdelovalka naj črne čurke Renata Požgan Bubek. Naj sivi čurki sta dve, izdelala sta ju domačija Žinko in Anton Kolarič. Naj belo čurko pa so izdelali v Mesnici Manči, prejela je vse možne točke.

S kakovostjo se dviguje tudi cena. FOTOGRAFIJE: Sonja Kamplet Rotar

Obiskovalci so se najedli dobrot.

Po podelitvi so otroci POŠ Kog skozi uganke in folklorni nastop prikazali koline. Sledila je podelitev priznanj likovnim delom 17. natečaja Prašičereja na območju Prlekije in Medžimurja. Vseh 294 del je bilo razstavljenih v telovadnici kogovske šole in so tako ustvarila čudovito kuliso prireditve. Pred osrednjo Čurkarijado so se zvrstile tudi okrogle mize s poudarkom na spodbujanju lokalnega razvoja ter sosedskem in meddržavnem povezovanju. Spregovorili so predstavniki z ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj, ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, Štajerske turistične zveze, župani obmejnih občin iz Slovenije in Hrvaške, predstavniki gospodarstva, društev in javnih zavodov ter turistični in drugi ponudniki, vinarji in predstavniki medijev z obmejnega območja.

Dogajanje so popestrili še Folklorna skupina Obrež, Ben-Maj in Julia Gašparič ter s skečem tetika Martica in domači muzikanti. 

Izdelovalci čurk so se znova izkazali.

Tudi najmlajši so poskrbeli za kulturno in zabavno popestritev.

Društveni mesar Matjašek I. Kogovski je postal še gospodar čurk.