Štacnar je prodajal dobro seme

Medvedje Brdo je manjše naselje severno od Hotedršice, do kraja pa lahko pridemo tudi prek Logatca in po drugih poteh. Najvišja točka vasi je prijetna razgledna točka, ki je na Šinkovcovem griču (814 m). Z vrha se nam odpre lep razgled po večjem delu zahodne in osrednje Slovenije. Le malo pod vrhom sta cerkev sv. Katarine ter Center šolskih in obšolskih dejavnosti, dom Medved.

V kraju deluje Kulturno-športno društvo Trate, ki vsako leto pripravi kmečki praznik. Že 31. izvedba te prireditve bo v nedeljo, 4. avgusta, ob 15. uri pri cerkvi sv. Katarine na Medvedjem Brdu. Letošnji dogodek bo potekal pod geslom Lepo je pozim' na svet'!
Kmečki praznik se bo začel ob 15. uri, ko bo na vrsti predstavitev gorske kmetijske mehanizacije, odprli pa bodo še kmečko tržnico z domačimi dobrotami. Ob 17. uri bodo predstavili življenje na kmetiji pozimi nekoč in danes. Ob 18. uri se bo začela zabava z Dejanom Vunjakom in Brendijevimi barabami ter Koradom. Obiskovalce 31. kmečkega praznika čaka bogat srečelov in zanimiv kotiček za otroke, poskrbeli pa bodo tudi za lačne in žejne.

Začetki medvejskega kmečkega praznika segajo v pomlad leta 1988, ko je kmetica Anka iz Vavknovega griča kupila pri štacnarju Vojku na Tratah seme za sajenje. Jeseni je imela tako lep pridelek, da ga je pohvalila: »Štacnar, ti pa znaš prodajati dobro seme.« Štacnar pa odgovori kmetici: »Če je res, kar govoriš, pa prinesi kakšen pridelek, da naredimo razstavo kar v trgovini.«

Vojko Panič iz domačega turističnega društva je v kroniki prireditve zapisal, da so kmalu zatem svoje pridelke začeli prinašati tudi drugi kmetje, tako se jih je nabralo kar veliko. »Nato so pripravili razstavo, nagradili rekordne pridelke ob skromni pogostitvi, kozarcu domačega vina in ob zvokih domačih godcev,« pravi Panič. »Tako nam je prvi uspeh vlil voljo, da smo naslednje leto program razširili s prikazom kmečkih opravil pod geslom Čič ne da nič, ki je potekal pred trgovino na Tratah. Tretje leto smo nadaljevali pri stari medvejski šoli, saj je bilo pred trgovino premalo prostora. Dobro smo morali poprijeti za delo. Treba je bilo pokositi visoke koprive, pripraviti oder za nastopajoče in plesišče. Ker je bila zraven prireditvenega prostora zasejana njiva s pšenico, smo se odločili, da jo uporabimo. Prireditev smo poimenovali Praznik žetve.«

Ime zaselka oziroma soseske ima po pripovedovanju domačinov dva izvora. Prvi izhaja iz besede medved. Zgodilo naj bi se pred davnimi leti, ko je bil nekemu kmetu medved za petami. Življenje si je rešil tako, da se je zatekel v kapelico ob poti. Ta je bila izjemno majhna, zato je dal pozneje v zahvalo, da se je rešil, zgraditi cerkev. Danes je to podružnična cerkev sv. Katarine na Medvedjem Brdu, ki stoji 789 metrov nad morjem. Drugo izročilo pravi, da izhaja današnje ime iz zloženke med-vodje brdo. Včasih so namreč Medvedjemu Brdu rekli kar Medvodje. Najbrž zato, ker je zaselek na razvodju. Del potokov se zbira v reke, ki se stekajo v Savo, drug del pa v vode in reke, ki vodijo v Jadransko morje.