Štajerski val: Tito je ukazal, da radio mora igrati

Radio Štajerski val, ki se je prvič predstavil 1. maja 1953, letos praznuje okroglo 70-letnico delovanja. Ob tem so v Šmarju pri Jelšah, kjer se je začela njihova pot, pripravili slavnostno akademijo, nanjo pa povabili tako ministrico za kulturo Asto Vrečko kot številne župane in županje, poslovne partnerje, predstavnike javnih zavodov in društev ter seveda zdajšnje in nekdanje sodelavce, s katerimi so obujali spomine na prehojeno pot. Ob spremljavi Policijskega orkestra, pod taktirko dirigenta Nejca Bečana, sta zapeli glasbenici in prijateljici radia Nina Pušlar in Nuša Derenda.

Po podporo kar v Beograd

Danes je Štajerski val radio s statusom posebnega lokalnega pomena, v devetdesetih letih pa je bil kar sedem let zapovrstjo celo najbolj poslušana lokalna radijska postaja v vzhodni Sloveniji. Ena večjih prelomnic se je zgodila leta 1965, ko sta se šmarski občini kot soustanoviteljici pridružili še občini Šentjur pri Celju in Slovenske Konjice. Lokalni radio, ki je dotlej temeljil na amaterizmu, pa je počasi začel zaposlovati tudi profesionalni kader.

Prvi oddajnik so trije zanesenjaki, trije Jožeti, in sicer Jože Plemenitaš, Jože Gojtan in Jože Jakoš, ki so radio ustvarili in ga tehnično izpopolnjevali v okviru Društva ljudske tehnike Šmarje pri Jelšah, postavili na sam zvonik šmarske cerkve, radio pa je oddajal iz improviziranega studia. Ker niso pridobili ustreznega dovoljenja, so jim republiške oblasti v Ljubljani prepovedale oddajanje in vrata radia začasno celo zapečatile. A Šmarčani so se znašli in šli po podporo naravnost v Beograd, k samemu Josipu Brozu - Titu. Ta naj bi nato oblastem v Ljubljani naročil, da radio preprosto mora igrati: »Ima, da svira!« In tako je tudi bilo. Na začetku so sicer program oddajali zgolj ob nedeljah, ko so predvajali čestitke in pozdrave, pesmi za slavljence pa peli in igrali kar v živo, v studiu.

Sčasoma so program dopolnjevali in širili, ustrezno se je podaljševal tudi čas oddajanja. Na polovici današnje poti so začeli program oddajati tudi prek oddajnika UKV na Boču, s čimer so postali slišani po celotni Štajerski. Ena večjih prelomnic v delovanju radia se je zgodila leta 2010, ko se je preselil v sosednjo občino Šentjur, kjer danes zaposleni ustvarjajo 24-urni program. Ob 70-letnici so prejeli posebno darilo, saj jih je odslej mogoče slišati po vsej vzhodni Sloveniji tudi prek sistema DAB+, torej oddajajo program tudi digitalno.

Vloga med pandemijo

»Radio kot medij se je v desetletjih nenehno spreminjal, izjemno je napredovala tehnologija, pa tudi podajanje vsebin je danes drugačno kot nekoč, saj se trendi spreminjajo. Sama vloga radia pa se v vseh teh letih ni bistveno spremenila. Naše osnovno poslanstvo so še vedno odgovorno in verodostojno informiranje, zabava ter prijetna družba. Radio ostaja naš zvesti spremljevalec, tako doma kot v avtomobilu, v času počitka in ob delu, ko smo v družbi in ko smo sami. Njegova vloga pa je še posebno prišla do izraza v času socialne izolacije med epidemijo, ko smo bili za marsikoga edina družba,« je ob 70-letnici strnila misli programska direktorica Štajerskega vala Greta Kokot Rajković. Da je radio bil in vedno bo prijetna družba za številne poslušalce, pa je poudaril tudi direktor Štajerskega vala Roman Moškotec.

Radijci v jubilejnem letu pripravljajo še več manjših in tudi nekaj večjih prireditev, na katerih se bodo z njimi lahko zabavali številni poslušalci.

Nina Pušlar in Nuša Derenda sta zapeli ob spremljavi Policijskega orkestra. FOTOGRAFIJE: Nik Skerbiš/Mediaspeed.net

Kotiček nostalgije v šmarskem kulturnem domu, s starim radiem in prvo mešalno mizo iz leta 1953, ki so jo radijci izdelali sami.

Direktor Štajerskega vala Roman Moškotevc z ministrico za kulturo Asto Vrečko in programsko direktorico radia Greto Kokot Rajkovič