Aleksej je star komaj 13 let, pa že dela na kmetiji! Delo z živalmi obožuje (FOTO)

Večkrat smo že slišali, da kmetija ni za mlade, da imajo dve levi roki ... Realnost je na srečo drugačna. »Veste, zaradi počitnic me dva meseca ni bilo. Kljub temu je na Frančevi kmetiji seveda še vedno vse, kot mora biti, pa še nove teličke imamo,« je navdušeno pripovedoval 13-letni Aleksej Doberšek, živi v Zgornjih Gameljnah in obiskuje 8. razred OŠ Šmartno pod Šmarno goro.

Aleksej ima rad naravo, rad dela, z domačinom, skoraj sosedom, gre za 58-letnega Franca Junkarja, pa sta velika prijatelja in zaveznika, ki skupaj, s pomočjo Frančeve žene, držita pokonci to kmetijo.

Ljubezen na prvi pogled

Da sta Aleksej in Franc združila moči, je kriva fantova babica Greta. K Junkarjevim je hodila po domača sveža jajca. Spremljal jo je tudi tedaj triletni Aleksej in se takoj navdušil nad kravami. »Krave imam najraje, rad skrbim zanje. Sprva sem Franca le gledal in se učil od njega, zdaj mu že pomagam,« je razpredal o tem, da se je v delo na kmetiji zaljubil tako rekoč na prvi pogled. 

Učenec in njegov učitelj, kmet Franc Junkar (levo).

»Najprej me je naučil, kako nahraniti krave in počistiti to, česar niso pojedle. Kmalu sem znal pospraviti gnoj, zdaj pobiram tudi jajca. No, molzem še ne, a bi rad tudi to počel. Nevarno je le, da te krava lahko brcne.«

Franc Junkar ga je z veseljem pohvalil: »Aleksej se je hitro učil in me posnemal pri delu, pri katerem se res izvrstno znajde. Vile je znal že takoj prijeti v roke.«

Frančeva kmetija ima pet hektarjev obdelovalnih površin, 10 hektarjev ima v najemu, čemur velja prišteti še 10 hektarjev gozda. Z Aleksejem skrbita za devet krav in šest telet, pri hiši so še kure, race, včasih so imeli tudi gosi.

»Na takšni kmetiji vsak par rok prav pride. Kadar pride Aleksej, je vsako delo na lepem enkrat hitrejše. Ko sva se spoznala, sem takoj opazil, da ga delo na kmetiji veseli. A z otroki je tako: hitro se navdušijo, potem jih pa mine. Pri Alekseju je bilo povsem drugače: je vztrajen, rad pride, česar sem res zelo vesel in sem mu hkrati zelo hvaležen.«

Kmetijo ohranja pri življenju

Franc Junkar je star 58 let, kmetijo je pred 20 leti podedoval po teti, ki ji je sprva pomagal, potem pa mu jo je prepisala. Vse odtlej marljivo dela in ohranja posest pri življenju. 

Kljub rosni mladosti je Aleksej Doberšek neverjetno odgovoren in prizadeven najstnik.

»Navadno vstajam ob 4. uri, da lahko do sedme ure že vse uredim. Po osmi pridejo po mleko, mene pa čaka drugo delo. Avgust sta zaznamovala, denimo, košnja in pobiranje krompirja, ta je letos še posebno lep,« je opisal urnik dela. Aleksej mu prihaja pomagat v popoldanskih urah po šoli.

Na Aleksejevo prizadevnost in marljivost sta upravičeno ponosna tudi mama Andreja in oče Aljoša. Aleksej pove, da ga mika delo živinozdravnika. »Imam pa še skoraj dve šolski leti, da se odločim,« je dodal.

»Fantu želim le to, da bo v šoli priden in se bo prizadevno učil. Na kmetiji je danes težko. Če imaš dodaten vir zaslužka, še nekako gre, sicer pa je zelo zahtevno. Tudi cene živil, ki smo jih prodali doma, so bile včasih bolj realne, zaradi česar je tudi več ostalo v kmetovem žepu. K zahtevnosti situacije za kmeta je svoje dodala birokracija. Sicer pa bi bilo zelo pomembno, da bi se čim več mladih odločilo za kmetovanje, s čimer bi ohranili kulturno krajino in doma pridelano hrano,« je ocenil Junkar, ki verjame, da bosta z Aleksejem še lep čas skupaj kmetovala, si pomagala ter bogatila drug drugega.