OBREZOVANJE
Stara drevesa so tudi kulturna dediščina
V Sv. Juriju ob Ščavnici so obrezovali v župnijskem sadovnjaku.
Odpri galerijo
Z rezom in odstranitvijo propadlih dreves so opravili prvo fazo obnove. FOTO: OSTE BAKAL
V zadnjih letih smo kar nekako pozabili na rez visokodebelnih sadnih dreves, bodisi na vrtovih ob hišah bodisi v travniških sadovnjakih. Ta je poleg gojenja in oskrbe dreves osnovni agrotehnični ukrep, s katerim se pomaga drevesu vzdrževati izenačeno razmerje med rastjo in rodnostjo oziroma se preprečuje izmenična rodnost ali celo propad drevesa. Zato je v starem župnijskem sadovnjaku ob cerkvi v Svetem Juriju ob Ščavnici Kmetijsko-gozdarski zavod (KGZ) Murska Sobota v sodelovanju s Kulturnim društvom za zaščito naravne in kulturne dediščine Sv. Jurij ob Ščavnici in župnijo pripravil javni prikaz rezi visokodebelnih sadnih dreves.
Pod strokovnim vodstvom specialista za sadjarstvo na KGZ Murska Sobota, univ. dipl. inž. kmet. Mirana Toriča, in upokojenega staroste sadjarstva Milka Krajnca so obrezali visokodebelna sadna drevesa, nekaj dotrajanih pa podrli. Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine namreč želi obnoviti župnijski sadovnjak. Pri obrezovanju sta poleg 20 delavcev iz KGZ in domačinov iz občine aktivno sodelovala župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana in predsednik društva Franc Čuš, pomočnik ravnatelja ter profesor zgodovine in geografije na ljutomerski gimnaziji.
Po njegovem obstoj visokodebelnih sadovnjakov nima samo gospodarskega in kulturnega pomena, ampak tudi ekološkega. Na ta način pridelamo ekološko neoporečno sadje brez uporabe kemičnih zaščitnih sredstev. Krošnje in dupla so domovi številnih ptic, ki so postale ogrožene tudi zato, ker smo opustili in odstranili ta drevesa. »Načrtujemo popolnitev sadovnjaka z novimi drevesi. Izbrane bodo seveda tradicionalne sorte sadnih dreves, ki so bila v zadnjem času zelo zapostavljena in so ponekod že začela izginjati iz naših sadovnjakov,« je poudaril Čuš.
Spomladanska rez visokodebelnih sadnih dreves je potreben agrotehnični ukrep.
Pod strokovnim vodstvom specialista za sadjarstvo na KGZ Murska Sobota, univ. dipl. inž. kmet. Mirana Toriča, in upokojenega staroste sadjarstva Milka Krajnca so obrezali visokodebelna sadna drevesa, nekaj dotrajanih pa podrli. Kulturno društvo za zaščito naravne in kulturne dediščine namreč želi obnoviti župnijski sadovnjak. Pri obrezovanju sta poleg 20 delavcev iz KGZ in domačinov iz občine aktivno sodelovala župan občine Sveti Jurij ob Ščavnici Anton Slana in predsednik društva Franc Čuš, pomočnik ravnatelja ter profesor zgodovine in geografije na ljutomerski gimnaziji.
Želja vseh je, da bi župnijski sadovnjak postal vzorčni primer negovanega visokodebelnega sadovnjaka. FOTO: OSTE BAKAL
Po njegovem obstoj visokodebelnih sadovnjakov nima samo gospodarskega in kulturnega pomena, ampak tudi ekološkega. Na ta način pridelamo ekološko neoporečno sadje brez uporabe kemičnih zaščitnih sredstev. Krošnje in dupla so domovi številnih ptic, ki so postale ogrožene tudi zato, ker smo opustili in odstranili ta drevesa. »Načrtujemo popolnitev sadovnjaka z novimi drevesi. Izbrane bodo seveda tradicionalne sorte sadnih dreves, ki so bila v zadnjem času zelo zapostavljena in so ponekod že začela izginjati iz naših sadovnjakov,« je poudaril Čuš.
