Stari maček pri 113 letih reže valove

V veselje številnih radovednežev in ljubiteljev pomorske ter avtomobilistične oldtajmerske scene so se minuli konec tedna v piranski mandrač vrnili stari časi. Zanesenjaki Društva ljubiteljev starih bark Piran, ki prizadevno živijo z navtično dediščino, so organizirali svojo tradicionalno, že 41. mednarodno regato starih bark.

Na njej so lepoticam iz Italije in Hrvaške delali družbo nič manj šarmantni predvojni starodobni avtomobili portoroškega društva Balilla. Tako da gre za skupen oldtajmerski dogodek, ki je verjetno edinstven v Evropi.

Regata je vse bolj znana, saj je tudi največji in najstarejši shod morskih oldtajmerjev pri nas. Z udeležbo privabi veselo druščino zanesenjaških pomorcev, tako da se je tudi letos razvlekla na tri dni druženja navdušencev nad svojimi batanami, pasarami, leuti, gajetami, guci, trabakulami, bracerami, dingiji, kuterji, kaiči in še kakšnimi že skoraj pozabljenimi vrstami lesenjač.

Čeprav je bila regata v soboto, so mnogi pripluli v Piran že v četrtek in petek, domov pa so se odpravili šele v nedeljo. Radi prihajajo na obisk k pomorskim prijateljem v Piran. Tako je bilo dogajanje na barkah v mandraču pravzaprav veselo večdnevno druženje, ki je potekalo ob izmenjavi izkušenj, klepetih o ohranjanju bark in zgodbah, ki jih doživljajo z njimi. Zato sama regata niti ni najpomembnejša. Dogajanje je na vsakem koraku ponujalo atraktivne prizore, ki so očarali tudi turiste. Predvsem pa je bila to priložnost, da se iz prve roke izve vse o tej naši navtični dediščini.
 

Stari maček je nabiral spužve

»V društvu imamo več kot 30 barkač in kakih 60 nas je. Ta ljubiteljska scena v Sloveniji zadnje čase nekoliko stagnira. Mnogi se na začetku zelo zagrejejo za obnovo kakega starega lesenega in propadajočega plovila, a jim nato zmanjka časa, in ker obnova ni poceni, jim rado zmanjka tudi denarja ter s tem volje. A prihajajo novi člani in med njimi smo še zlasti veseli mlajših. Smo iz vseh koncev Slovenije, sami čudni ljudje, zanesenjaki in zaljubljenci v vse, kar je povezano z morjem.

Pri obnavljanju bark veliko naredimo sami, na neki način so naš življenjski slog in vedno, ko se takole snidemo, je lepo. Ni nas veliko, zato se med seboj dobro poznamo. Imamo tudi precej prijateljev še zlasti v Italiji, ki zelo radi pridejo na našo regato,« pravi dolgoletni predsednik Društva ljubiteljev starih bark Pirančan Janez Šabec.

Letos se je zbralo 55 bark, kar je največ do zdaj. Več bi se jih že težko, saj popolnoma zasedejo priveze ob piranskem pomolu. »Občina nam je naklonjena, saj samo za nas izprazni potrebne priveze. Tega na podobnih shodih v Italiji ali na Hrvaškem ne doživimo. Tam nas razporedijo malo v kak mandrač, malo v marino in še kam. V Piranu tega ni in smo ves čas skupaj. Udeleženci radi pridejo, ker smo tudi kulinarično gostoljubni,« dodaja Šabec.

Na dogodku je poleg številnih italijanskih lepotic tudi letos vzbujala pozornost lesenjača Stari maček, ki je na seznamu v Sloveniji registriranih plovil najstarejša barka našega morja. Zgrajena je bila davnega leta 1906 na otoku Murtru, zdaj pa ima pri 113 letih starosti privez v Piranskem mandraču. V Dalmaciji so jo desetletja uporabljali za ribolov, nabiranje spužev, prevoz oljčnega olja, kamna in z njo so celo vozili ovce na pašo po Kornatih. Danes je v veselje Janezu Šabcu, ki jo je pred dobrimi tremi desetletji rešil propada in skrbno restavriral.
 

Pia je Galebova sestrična

Na regati vedno vzbudi zanimanje osemmetrska pasara Piros Izolana Aleksandra Kerina. Do upokojitve je bil zaposlen na lesnem oddelku ladjedelnice Izola in jo je kar sedem let gradil v samogradnji. Po načrtih in duhu je tako oldtajmer, s katerim Aleksander s svojo ženo Lili ne zamudi nobenega dogodka, na katerem na Obali obujajo pomorsko dediščino. Jadrnico kuter tipa gaf riget, dolgo 9,9 m, z imenom Bristol pa je imel vrsto let neki starejši Italijan, pred sedmimi leti pa jo je pripeljal v marino pri Minjanu na vzdrževalna dela. A nanjo je kar nekoliko pozabil, tako da je na suhem propadala.

»Bila je v zelo slabem stanju, ker pa si z ženo od nekdaj želiva jadrnico na stara leta, ampak ne plastične, sva se odločila za nakup. Vso zadnjo zimo sem jo popravljal v ladjedelnici v Izoli in ven je prišla prava lepotica,« je ponosen Valter Raimondi iz Izole.

Okoli 2000 ur dela in kakih 40.000 evrov stroškov je imel Pirančan Bruno Antonac, da je oživil jadrnico tipa sloop z enim jamborom. »Izdelana je bila leta 1947 v Stockholmu in bo imela letos 72 let. Ko sem jo prvič videl pred dvema desetletjema v Izoli, sem si rekel, da bom, ko bom velik, kaj takega imel tudi jaz. Lastnik se je pozneje z njo preselil v Cavtat, nato pa sem pred tremi leti po naključju izvedel, da jo prodaja. Pogledat sem jo šel. Uboga je bila, saj lastnik ni imel časa zanjo. Paluba je bila cela gnila, jambor in trup sta zamenjana, tako da je bilo dela, ob katerem sem užival in pri katerem so mi pomagali prijatelji, kar veliko. Od nekdaj ima ime Pia,« zanosno pripoveduje o njej.

Ne skriva, da je nekakšna sestrična Galeba. To je biser naše pomorske dediščine, ki je privezan pred Pomorskim muzejem Sergeja Mašere Piran in ki sta ga v Trogirju leta 1936 naročila legendarna slovenska baletnika Pia in Pino Mlakar. Leta 1994 sta ga podarila Pomorskemu muzeju.
Starim barkam je na piranski pomol prišlo tudi letos delat družbo kakih 20 starih avtomobilov, ki so bili narejeni pred drugo svetovno vojno in imajo tako najmanj 75 let.

Za to vsakič poskrbi starosta tovrstne slovenske avtomobilistične scene Pirančan Roman Fikfak s hčerko Ingrid iz društva ljubiteljev starodobnih vozil Balilla. Lastniki avtomobilov so prišli tudi iz Italije in Fikfak je upravičeno ponosen, da nikjer v Sloveniji ni zbranih toliko izključno predvojnih vozil, kot jih je to na tem tradicionalnem dogodku v Piranu.