Stari običaji in plesi so dota za prihodnost (FOTO)

Vsako leto, ko Mestna četrt (MČ) Slavko Šlander v Celju obhaja svoj praznik, praznujejo tudi člani Folklorne skupine (FS) Društva upokojencev (DU) Slavko Šlander. In tudi letos so se zbrali in zaplesali plese slovenskih pokrajin, pri čemer so dokazali, da sta njihovi gibčnost in okretnost na zavidljivi ravni.

Je bilo pa letošnje praznovanje vendarle malo bolj posebno, saj je 15 let lepa doba, in vsi upajo, da bodo praznovali še vsaj trikrat toliko let. Sicer pa se vsi še dobro spomnijo 24. novembra 2006, ko se je prvič zbrala manjša skupina plesalcev, ki so bili željni učiti se ljudske plese. A začetki niso bili prav rožnati, saj so morali vse, kar so za ples potrebovali, od noš do čevljev, kupiti z lastnim denarjem. Kljub precejšnjemu finančnemu zalogaju se je za ples najprej odločilo šest parov plesalcev, kmalu pa so se jim pridružili še novi in novi in na vajah se jih je zbralo tudi 23. »Še vedno se zelo dobro spominjamo svojega prvega nastopa, ki smo ga pripravili za svoje najbližje pa tudi krajane naše mestne četrti v naših društvenih prostorih,« nam začetke delovanja FS DU Slavko Šlander opiše Ana Romih, ena tistih, ki je skupini zvesta od samega začetka. A v 15 letih so doživeli tako vzpone kot tudi padce, plesalci so odhajali, prihajali pa so novi in danes imajo v svojih vrstah 18 plesalcev, dva ljudska godca ter mentorja, to sta zakonca Angela in Jože Grmek. Prav njima gre tudi velika zahvala, da še vedno ohranjajo stare običaje in plese. »Ko se malo ozremo nazaj, se radi spominjamo nastopov po vsej Sloveniji, tudi za druge folklorne skupine, in burnih aplavzov po njih. Zlasti pa solznih oči oskrbovancev v domovih starejših, ki so jim naši plesi še posebno pri srcu,« nam pove Romihova. Še posebno so člani FS DU Slavko Šlander ponosni na tradicionalno prireditev O kresi se dan obesi, ki jo vseh 15 let prirejajo v MČ Slavko Šlander v Celju, po kateri imajo tudi ime. In tej prireditvi se niso izneverili niti v času zaprtja zaradi koronavirusa.

»Dejansko smo lovili dragocene trenutke in smo prireditev, seveda v manjšem obsegu in ob upoštevanju vseh ukrepov, izpeljali tudi v minulih dveh letih,« še pove Romihova. Petnajstletnico bi sicer v večjem obsegu morali praznovati že lani, a so slavnostno prireditev zaradi korone prestavili na letošnje leto.

Sicer pa so vsi ponosni na prehojeno pot, saj so v tem času doživeli veliko lepega, sklenili veliko novih poznanstev, se veliko smejali in tudi družili, včasih pa potočili kakšno solzo. Tudi zaradi kakšnih nepričakovanih, smešnih prigod, ki jih ni manjkalo. »Kot je denimo ta, da se je plesalki med plesom razvezal predpasnik in pristal na tleh, do tega, da je ena od plesalk ostala tudi brez 'untrce', kot rečemo spodnjemu krilu. Da o pozabljenih robčkih, čevljih, židanih rutah in še čem niti ne govorimo. A vse tudi ni za širšo javnost,« se nekoliko skrivnostno namuzne Romihova in doda, da so zaradi pomanjkanja moških plesalcev morale kdaj plesalke prositi za ples kar soplesalko. »In ja, tudi na svoj račun smo se v 15 letih veliko presmejali,« pove Romihova. A če vemo, da je smeh pol zdravja, potem se ne gre čuditi, da jim leta ne pridejo do živega in so še vedno poskočni in še kako gibčni.

Plešejo gorenjske, štajerske, prekmurske in plese izpod Svetine, njihova mentorja pa še vedno skrbno raziskujeta stare običaje kot tudi plese in si skrbno beležita vse, kar pride prav pri učenju in negovanju folklorne dejavnosti. In tako, upamo, nas bodo člani FS DU Slavko Šlander s plesi razveseljevali še veliko let in s tem ohranjali ljudsko dediščino, ki je dota za prihodnost.