Starim avtomobilom vrača mladost (FOTO)
Pred dobrimi tridesetimi leti so lahko obrtniki registrirali dejavnost restavriranje klavirjev ali pohištva, nikakor pa ne avtomobilov. Prvi, ki mu je to uspelo, je bil izšolan avtoklepar Zvone Hlad iz Podgorice pri Črnučah, lučaj od Šentjakoba. Kot upokojenec, letos bo dopolnil okroglih sedemdeset, je končno prišel na svoj račun – oldtajmerja bo obnovil samo zase. In to ne enega, ampak tri.
Volkswagnova karmann ghia je v delih v manjšem prostoru tesne delavnice, na ravnalni mizi v večjem je šasija austina healeyja letnik 1961 (»Vedno me je malo nosilo na angleško stran.«), v zeleno prebarvanem zabojniku na bližnjem travniku pa čaka sicer vozen pontiac firebird letnik 1967. Dela nima za nekaj mesecev, ampak let, sam poudari: »Prej kot v enem letu ni mogoče narediti starodobnika.«
Legendarni T1
Naročil mu ni nikoli manjkalo, pod njegovimi rokami so novo življenje zaživeli jeepi willysi, dekavci (DKW), cadillaci, kakršne je vozil Elvis Presley, mustangi, mercedesi, porscheji, topolinčki in še in še. Dobil jih je v različnih stanjih, praviloma slabih. Popravil je dele, ki jih je lahko, po odpadih iskal boljše ali jih naročil, če je bilo mogoče, in sam sklepal nove.
»Obnavljam vse starodobnike, a prav pri rezervnih delih je največ dela. Pri mercedesu 230 SL letnik 1965, bolj znanem kot pagoda, sem denimo nove blatnike dobil v ljubljanskem Autocommerceu. Sicer je bil eden 1600 evrov, ampak, hvala bogu. Tudi za mustanga sem dobil dele, vendar made in Tajvan in zanič. Za svojega austina healeyja sem jih nabavil v Angliji, na roke narejene iz surovega pleha, in bi bilo bolje, če bi nekatere sam naredil, a jih nisem mogel, ker so originalni povsem požrti, mer pa nimam,« pojasnjuje Hlad.
Med ljubitelji starodobnikov slovi po izjemni natančnosti in na svoje obnove je lahko upravičeno ponosen, čeprav sam izpostavlja eno – legendarni Volkswagnov kombi T1, ki stoji v garaži njegovega dobrega prijatelja in sokrajana Franca Grčarja - Aca.
Zame so pravi oldtajmerji letniki od 1960 do 1975. Ne more biti starodobnik renault 25 ali golf dvojka, kmalu bo že trojka, lepo prosim.
»V Piranu je kupil dva, eden je bil zanič, drugi pa čisto zanič, da od njega nisem nič uporabil. Pri dotrajanih avtih je namreč tako, da pri vseh vsi deli enako gnijejo. Tistega, ki je bil samo zanič, sem razsekal, naredil šasijo, poden smo kupili, stranska vrata tudi, v ZDA, prednja in stebričke sem nabavil v Nemčiji. Sam sem med drugim naredil eno stranico in žleb okrog strehe, ki sem jo moral pet centimetrov vštukat, ker tam vsaka zgnije. Spredaj smo vdelali t. i. safari fenster (okna), ki jih je mogoče odpirati, temu primerni morajo biti brisalci. Veliko težav je bilo s tapeciranjem, ustrezno blago in vzorec bi naredili Turki, če bi ga naročili vsaj 2000 metrov. Nazadnje smo ga dobili v ZDA, za 3600 evrov. Pazljivi smo bili pri barvi, Acov je zeleno-bel, rdeč recimo ne bi mogel biti. Sam sem v kleparska dela vložil 1100 ur, Aco še 1000,« pove Zvone. In rezultat: na bienalnem srečanju kombijev T1 na Grossglocknerju so Avstrijci, menda s težkim srcem, med 430 udeleženci Acovemu podelili drugo nagrado. Grčar svojega T1 ne bi nikoli prodal, a zanj so mu že ponujali 85.000 evrov.
Vozijo se lahko tudi otroci
Obnova ni poceni, ne samo pri prestižnih znamkah. »Prijatelj si je omislil topolinčka, poglej, mi je rekel, na oglasih prenovljenega prodajajo za 6000 evrov. Pa poglejva tvojega, sem mu odgovoril. Kupiti sem moral pet novih felten, po 170 evrov vsako, nove zračnice, gume, radkape, in so kolesa po dvobarvni obdelavi pri ličarju stala več kot dva jurja. Tepihi, ki sem jih našel v Padovi, so bili 600 evrov, drage so bile tudi luči in odbijači. Saj prijatelj ni nič kompliciral, a na koncu je v avto vložil skoraj 20.000 evrov,« pove Glad. »Topolinček ni tržno zanimiv, a pravi ljubitelji vlagajo v starodobnike, da jih imajo zase, ne da jih prodajo naprej.«
Zvone Hlad je tekmoval v motokrosu, na prvenstvu Jugoslavije leta 1977 je bil sedmi v razredu 125 ccm: »A nisem veliko vlagal, ni bilo smisla. In nisem bil tako resen kot sin Aleš.« Slednji je bil leta 2005 evropski prvak v supermotu v razredu 450, naslednje leto je dobil dirko za svetovno prvenstvo v Atenah, zmagal je tudi v ZDA.
Zvonetovi oldtajmerji niso zanimivi samo za odrasle, v njih se vozijo tudi otroci. Seveda v veliko manjših: »Ko sem prenovil jeepa willysa letnik 1943, sem sinu napravil pomanjšano kopijo z elektromotorjem. Sledili so še majhen morgan z mašino od mopeda, dva ali trije bugattiji, traktorček steyer in še en večji džipek, da so v njem lahko sedeli štirje otroci. Kolesa so bila od multikultovatorja ali gokarta.«
