STEKLENA SKLEDA
Starodavna modra posoda z Gosposvetske zaslovela po svetu
Steklena skleda iz 4. stoletja z izpisano zdravico v grščini ležala v sarkofagu zraven ženskega skeleta. Glavno uredništvo National Geographica najdbo objavilo na spletni strani.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Lanska izkopavanja pod Gosposvetsko cesto v Ljubljani so prinesla presenetljiva odkritja, saj so arheologi na tem območju prvič odkrili pokopališče emonske zgodnjekrščanske skupnosti.
Med več kot 350 skeletnimi pokopi izstopa središčni kamniti sarkofag neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je pozneje nastalo pokopališče z več sto grobovi. V njenem sarkofagu je poleg dveh zapestnic ležala posoda iz prosojnega modrega stekla z reliefnim okrasom in grškim napisom Pij, da bi živel večno, veliko let! Od 7. februarja je na ogled v zakladnici Mestnega muzeja.
Modra posoda ima premer dobrih 21 cm. Šlo je za pivsko skledo, ki je bila morda v uporabi pri pogrebnem obredu.
Kot je na novinarskem srečanju ob odprtju dejal Martin Horvat, vodja izkopavanj iz Muzeja in galerij mesta Ljubljana, z razstavo modre posode v zakladnici Mestnega muzeja simbolno zaključujejo obsežne arheološke raziskave, ki so se začele leta 2015 na Slovenski cesti in ob katerih so v letih 2017 in 2018 potekale raziskave na Gosposvetski cesti in v Dalmatinovi ulici: »Emonske grobove smo na tem mestu pričakovali, saj so jih pred arheologi na tem območju odkrivali že starejši raziskovalci, kljub temu pa smo doživeli tri velika presenečenja: najprej izjemno število odkritih sarkofagov – več kot 40; nato odkrita pokopališka arhitektura; tretje presenečenje pa je od zdaj na ogled v muzejski zakladnici.
Izjemna modra posoda bo po razstavi v zakladnici in postopku muzejske obdelave svoje mesto kot izjemen predmet zagotovo našla na naši stalni razstavi.«
Arheolog dr. Andrej Gaspari, strokovni koordinator lani končanih raziskav, pojasnjuje: »Raziskave na Gosposvetski cesti so bile za nas arheologe zanimive predvsem iz dveh razlogov, ki sta ovrgla predhodne domneve: na območju nismo našli niti ene arheološke plasti iz obdobja pred 3. stoletjem našega štetja, prav tako ne pričakovane rimske predhodnice Gosposvetske, kar pomeni, da je šlo za izključno pokopališko območje poznega obdobja Emone.«
Začetek pokopavanj Emoncev na tem mestu označuje gradnja manjšega mavzoleja oziroma kapele, velike 5 krat 5 metrov, v katerega so središčno umestili sarkofag z rimsko gospo z modro posodo, drugi sarkofagi pa so bili obrnjeni proti njej. »Poleg sarkofagov je bilo zunaj mavzoleja odkritih še več kot 280 skeletnih grobov,« dodaja Gaspari.
»Da gre za emonsko pokopališče, kjer je svoje umrle pokopavala zgodnjekrščanska skupnost, ni dvoma. Več informacij o tem, zakaj je gospa z modro posodo umeščena središčno v pokopališče in kdo je sploh bila, pa še nimamo. Po dozdajšnjih raziskavah vemo, da je bil njen sarkofag izdelan iz moravškega apnenca, brez okrasja in napisov, ki bi nam, strokovnjakom, olajšali delo.
Na njenem skeletu nismo odkrili nobenih posebnih patologij, ki bi kazale na vzrok smrti, razen nekaj kariesa in že zaceljen zlom ramenskega dela. Izjemno zanimivi so pridatki v grobu: poleg izjemne modre posode z grškim napisom v tehniki visokega reliefa, ki verjetno izvira iz zahodnega Sredozemlja, je imela pokojnica na levi dve zapestnici iz črnega lagnita, odkrili pa smo tudi zlate niti v več skupkih, kar morda pomeni, da je bila pokrita s tkanino, prepredeno z zlatimi nitmi.«
K izjemnosti zgodbe o odkritju, ki so jo prepoznali tudi v washingtonskem uredništvu revije National Geographic in zgodbo objavili na svoji spletni strani, so gotovo v veliki meri prispevale fantastične fotografije Arneja Hodaliča, odgovornega urednika za fotografijo pri NG. »Izpostavil bi predvsem naše dolgoletno sodelovanje z Mestnim muzejem Ljubljana in arheologi, ki raziskujejo naše glavno mesto – v sodelovanju z njimi v slovenski reviji National Geographic že 20 let redno objavljamo arheološke članke, ki so za naše bralce zelo zanimivi,« je povedal Hodalič.
»Neskromno lahko rečem, da je modra posoda, ki krasi tudi naslovnico februarske številke revije, zagotovo epohalno arheološko odkritje! To so prepoznali v ameriškem uredništvu NG, kjer pregledajo in potrdijo vse članke lokalnih izdaj ter izberejo tiste najboljše, ki so pripravljeni v skladu z njihovimi najvišjimi standardi in jih kot primer dobre prakse razpošljejo na uredništva NG po vsem svetu.
In to se je zgodilo z našim člankom o izkopavanju na Gosposvetski cesti v Ljubljani, ki je na ta način prišel v izvirno uredništvo revije National Geographic, kjer so članek objavili na svoji spletni strani in so si ga tako lahko prebrali milijoni ljudi po svetu.«
Med več kot 350 skeletnimi pokopi izstopa središčni kamniti sarkofag neznane ženske iz zgodnjekrščanske dobe, okoli katere je pozneje nastalo pokopališče z več sto grobovi. V njenem sarkofagu je poleg dveh zapestnic ležala posoda iz prosojnega modrega stekla z reliefnim okrasom in grškim napisom Pij, da bi živel večno, veliko let! Od 7. februarja je na ogled v zakladnici Mestnega muzeja.
Tri velika presenečenja
Modra posoda ima premer dobrih 21 cm. Šlo je za pivsko skledo, ki je bila morda v uporabi pri pogrebnem obredu.
Kot je na novinarskem srečanju ob odprtju dejal Martin Horvat, vodja izkopavanj iz Muzeja in galerij mesta Ljubljana, z razstavo modre posode v zakladnici Mestnega muzeja simbolno zaključujejo obsežne arheološke raziskave, ki so se začele leta 2015 na Slovenski cesti in ob katerih so v letih 2017 in 2018 potekale raziskave na Gosposvetski cesti in v Dalmatinovi ulici: »Emonske grobove smo na tem mestu pričakovali, saj so jih pred arheologi na tem območju odkrivali že starejši raziskovalci, kljub temu pa smo doživeli tri velika presenečenja: najprej izjemno število odkritih sarkofagov – več kot 40; nato odkrita pokopališka arhitektura; tretje presenečenje pa je od zdaj na ogled v muzejski zakladnici.
Izjemna modra posoda bo po razstavi v zakladnici in postopku muzejske obdelave svoje mesto kot izjemen predmet zagotovo našla na naši stalni razstavi.«
Arheolog dr. Andrej Gaspari, strokovni koordinator lani končanih raziskav, pojasnjuje: »Raziskave na Gosposvetski cesti so bile za nas arheologe zanimive predvsem iz dveh razlogov, ki sta ovrgla predhodne domneve: na območju nismo našli niti ene arheološke plasti iz obdobja pred 3. stoletjem našega štetja, prav tako ne pričakovane rimske predhodnice Gosposvetske, kar pomeni, da je šlo za izključno pokopališko območje poznega obdobja Emone.«
Zlomila si je ramo in imela karies
Začetek pokopavanj Emoncev na tem mestu označuje gradnja manjšega mavzoleja oziroma kapele, velike 5 krat 5 metrov, v katerega so središčno umestili sarkofag z rimsko gospo z modro posodo, drugi sarkofagi pa so bili obrnjeni proti njej. »Poleg sarkofagov je bilo zunaj mavzoleja odkritih še več kot 280 skeletnih grobov,« dodaja Gaspari.
»Da gre za emonsko pokopališče, kjer je svoje umrle pokopavala zgodnjekrščanska skupnost, ni dvoma. Več informacij o tem, zakaj je gospa z modro posodo umeščena središčno v pokopališče in kdo je sploh bila, pa še nimamo. Po dozdajšnjih raziskavah vemo, da je bil njen sarkofag izdelan iz moravškega apnenca, brez okrasja in napisov, ki bi nam, strokovnjakom, olajšali delo.
21
centimetrov ima premer modra posoda.
centimetrov ima premer modra posoda.
Na njenem skeletu nismo odkrili nobenih posebnih patologij, ki bi kazale na vzrok smrti, razen nekaj kariesa in že zaceljen zlom ramenskega dela. Izjemno zanimivi so pridatki v grobu: poleg izjemne modre posode z grškim napisom v tehniki visokega reliefa, ki verjetno izvira iz zahodnega Sredozemlja, je imela pokojnica na levi dve zapestnici iz črnega lagnita, odkrili pa smo tudi zlate niti v več skupkih, kar morda pomeni, da je bila pokrita s tkanino, prepredeno z zlatimi nitmi.«
20 let arheoloških člankov
K izjemnosti zgodbe o odkritju, ki so jo prepoznali tudi v washingtonskem uredništvu revije National Geographic in zgodbo objavili na svoji spletni strani, so gotovo v veliki meri prispevale fantastične fotografije Arneja Hodaliča, odgovornega urednika za fotografijo pri NG. »Izpostavil bi predvsem naše dolgoletno sodelovanje z Mestnim muzejem Ljubljana in arheologi, ki raziskujejo naše glavno mesto – v sodelovanju z njimi v slovenski reviji National Geographic že 20 let redno objavljamo arheološke članke, ki so za naše bralce zelo zanimivi,« je povedal Hodalič.
»Neskromno lahko rečem, da je modra posoda, ki krasi tudi naslovnico februarske številke revije, zagotovo epohalno arheološko odkritje! To so prepoznali v ameriškem uredništvu NG, kjer pregledajo in potrdijo vse članke lokalnih izdaj ter izberejo tiste najboljše, ki so pripravljeni v skladu z njihovimi najvišjimi standardi in jih kot primer dobre prakse razpošljejo na uredništva NG po vsem svetu.
Več informacij o tem, zakaj je gospa z modro posodo umeščena središčno v pokopališče in kdo je sploh bila, še nimamo.
In to se je zgodilo z našim člankom o izkopavanju na Gosposvetski cesti v Ljubljani, ki je na ta način prišel v izvirno uredništvo revije National Geographic, kjer so članek objavili na svoji spletni strani in so si ga tako lahko prebrali milijoni ljudi po svetu.«