FURS NA DELU
Starše otrok v Kengurujčku čaka denarna kazen?
Furs je doslej izvedel 15 nadzorov v zavodih za varstvo otrok.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Ob izbruhu afere v Zavodu Kengurujčki se pri mnogih poraja vprašanje, kakšne so kazni za starše, ki za varstvo svojih otrok plačujejo 'na roko'. Finančni upravi RS (Furs) je v začetku prejšnjega tedna policija posredovala obvestilo in zaprosilo za podatke zaradi obravnave suma kaznivega dejanja v navedenem zavodu. Pred tem finančna uprava drugih prijav, ki bi se nanašale na ta zavod, ni prejela, so nam povedali.
Furs v konkretnem primeru vodi postopke, ki se bodo osredotočili na preverjanje kršitev določb zakona o delu in zaposlovanju na črno ter zakona o davčnem potrjevanju računov ter z drugimi morebitnimi nepravilnostmi, ki vplivajo na višino davčne obveznosti zavoda in fizičnih oseb, ki so povezane z zavodom. V letih 2017 in 2018 je Furs izvedel skupno 15 nadzorov v zavodih za varstvo otrok, samo v enem nadzoru je ugotovil zaposlovanje na črno.
Postopek v primeru Kengurujčki je v teku, podatkov o ugotovitvah in izrečenih globah zaradi določbe o davčni tajnosti ne morejo razkriti, povedali pa so, da je v primeru, če davčni zavezanec ne izda računa za opravljeno storitev ali prodajo blaga, za pravno osebo zagrožena globa od 4000 do 75.000 evrov, za samostojnega podjetnika pa od 3000 evrov do 50.000 evrov (globe so določene v 18., 19. in 20. členu zakona o davčnem potrjevanju računov).
Glede kazni za fizične osebe, če te ne vzamejo računa, Furs doslej še ni kaznoval nobene fizične osebe oz. potrošnika. Pri Fursu poudarjajo, da želijo na pozitiven način (ne z globami) spodbuditi potrošnike k jemanju računov. V ta namen izvajajo številne projekte, npr. davčno opismenjevanje učencev in dijakov, nagradno igro Vklopi razum, zahtevaj račun, različne natečaje, ter stalno komunikacijo z javnostjo o pomenu jemanja računov. Ob tem izpostavljajo, da poleg davčnega vidika izdajanje računov preprečuje nelojalno konkurenco, potrošniki pa lahko na podlagi računa uveljavljajo tudi garancijo.
Furs v konkretnem primeru vodi postopke, ki se bodo osredotočili na preverjanje kršitev določb zakona o delu in zaposlovanju na črno ter zakona o davčnem potrjevanju računov ter z drugimi morebitnimi nepravilnostmi, ki vplivajo na višino davčne obveznosti zavoda in fizičnih oseb, ki so povezane z zavodom. V letih 2017 in 2018 je Furs izvedel skupno 15 nadzorov v zavodih za varstvo otrok, samo v enem nadzoru je ugotovil zaposlovanje na črno.
Postopek v primeru Kengurujčki je v teku, podatkov o ugotovitvah in izrečenih globah zaradi določbe o davčni tajnosti ne morejo razkriti, povedali pa so, da je v primeru, če davčni zavezanec ne izda računa za opravljeno storitev ali prodajo blaga, za pravno osebo zagrožena globa od 4000 do 75.000 evrov, za samostojnega podjetnika pa od 3000 evrov do 50.000 evrov (globe so določene v 18., 19. in 20. členu zakona o davčnem potrjevanju računov).
Glede kazni za fizične osebe, če te ne vzamejo računa, Furs doslej še ni kaznoval nobene fizične osebe oz. potrošnika. Pri Fursu poudarjajo, da želijo na pozitiven način (ne z globami) spodbuditi potrošnike k jemanju računov. V ta namen izvajajo številne projekte, npr. davčno opismenjevanje učencev in dijakov, nagradno igro Vklopi razum, zahtevaj račun, različne natečaje, ter stalno komunikacijo z javnostjo o pomenu jemanja računov. Ob tem izpostavljajo, da poleg davčnega vidika izdajanje računov preprečuje nelojalno konkurenco, potrošniki pa lahko na podlagi računa uveljavljajo tudi garancijo.
Furs je pripravil tudi splošen nasvet glede podajanja prijav. S podajo prijave namreč lahko vsi, ki se srečujejo s konkretnimi nepravilnostmi, kjer je razvidno prikrivanje in izogibanje davčnim, carinskim in drugim obveznostim, sodelujejo pri odkrivanju in sankcioniranju teh nepravilnosti, Furs pa lahko nato proti kršiteljem ukrepa na podlagi konkretnih podatkov. Pri tem je pomembno, da prijavitelji navedejo čim več podatkov o kršitelju, na kratko opišejo kršitve (podatki o vrsti kršitve ter datumu in kraju kršitve) ter priložijo morebitna dokazila, ki kažejo na sum storitve kršitve (npr. fotografije, listine, podatke o pričah itd.). Prijavitelji so zaščiteni, njihova identiteta pa se ne razkriva.