ŠOK
Starši nočejo plačati, zato sta ob postelji
Uporabnika CUDV Draga brez celodnevnega bivanja. Starši oskrbe nočejo doplačevati z nadomestilom za invalidnost.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Z današnjim dnem brez možnosti celodnevnega bivanja v Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič (CUDV Draga) na Igu ostajata 20 in 25 let stara varovanca, ki sta v domu že od sedmega oziroma šestega leta. Razlog: njuni starši zavračajo, da bi zavodu nakazovali nadomestilo za invalidnost, ki ga pridobijo tisti, ki dopolnijo 18 let, in dodatek za tujo nego in pomoč, kar skupno znese okoli 470 evrov. Zavod je zaradi tega vložil tožbo, strokovni svet CUDV Draga pa je še pred odločitvijo sodišča sprejel sklep, da se fanta izključi iz celodnevnega bivanja, upravičena pa sta do brezplačnega šolanja. To pomeni, da bosta od jutri doma, v zavodu pa bosta vsak dan obiskovala šolski program. Naj povemo, da država za vsakega varovanca nameni nekaj čez 3100 evrov.
Oba imata težke motnje v duševnem razvoju in sta na ravni dveletnega otroka, ko je nujno potrebno ne le varstvo, temveč tudi nadzor. Kot nam slikovito opiše Peter, oče enega od njiju, obstaja možnost, da bo odtaval, kaj vtaknil v nos ali ušesa. Prav tako sta oba v zavodu zato, ker sta bila tja napotena z odločbo zavoda za šolstvo, to pomeni, da so starši po tej odločbi dolžni dati otroka v določeno ustanovo. Družini sta na začetku sicer sami skrbeli zanju, a v obeh sta mami hudo zboleli, ena za težko obliko raka, druga za chronovo boleznijo. Ukvarjanje z otrokom s težkim zdravstvenim stanjem je bilo tako skoraj nemogoče. »Če bo otrok ostal jutri doma, to pomeni, da moja žena ne bo več hodila v službo,« pravi Peter, oče sicer štirih otrok, enako pravi Klavdija. Dodajata še, da že leto oziroma dve prosita zavod za specifikacijo porabe teh sredstev, a je ne dobita.
Zaradi neplačila je zavod zoper Petra vložil že dve izvršbi, Bužanova pa dodaja, da so bili računi za opravljene storitve, ki so predmet postopka izterjave, izdani v skladu z zakonodajo in odločbo, ki jo je izdal pristojni CSD. Prepričana je, da sodišče, ki bo odločalo, ali je izvršba upravičena ali ne, ne more odločiti njim v škodo, saj »je bil postopek voden v skladu z zakonodajo«. Na vprašanje, zakaj je zavod tako pohitel in fanta izključil še pred odločitvijo sodišča, pa direktorica navaja, da se zavedajo, da je lahko odločitev sodišča časovno zelo oddaljena, kar po njenem mnenju pomeni naraščanje dolga, ki že zdaj presega 20 tisočakov. »To je v breme centra, kar pomeni, da so na neki način oškodovani drugi otroci in odrasli, saj manjkajoča sredstva za ta dva uporabnika zalagajo druge osebe z motnjami v duševnem razvoju. To je nedopustno, saj manj finančnih sredstev lahko vpliva na nižanje kakovosti njihovega življenja,« še dodaja Bužanova.
Od tega tedna dalje bosta mladostnika še naprej obiskovala šolski program, le da bosta popoldne doma pri starših, ki imajo ustrezne razmere za njuno bivanje in prejemajo plačilo, pravi direktorica in dodaja, da bivanje polnoletnih oseb z motnjo v dušenem razvoju v domači oskrbi ni nekaj neobičajnega. A starši se s tem ne strinjajo.
Starše zanima, za kaj je denar porabljen
»Ni problem v tem, da nočemo plačevati, želimo pa vedeti, za kaj se ta denar porablja. Želimo torej natančno specifikacijo, za kaj se porablja denar, ki je v bistvu otrokov. Dejstvo je namreč, da moramo vse, kar otrok potrebuje, doplačati sami, pa naj gre za šampone, kreme, izlete, počitnice,« poudarja Klavdija, mama enega od fantov (zaradi varstva osebnih podatkov objavljamo le ime). »Ko sem želela napotnico za ortopan, so mi povedali, da njihova zobna ambulanta nima koncesije. Glede na odgovor strokovne osebe zavoda zato, ker menda ni zobozdravnika, ki bi želel obravnavati te otroke, in da so v zavodu veseli, ker jih je ta ambulanta sprejela z odprtimi rokami,« pojasnjuje Klavdija.473 evrov nadomestila za invalidnino ter dodatek za varstvo in nego naj bi starši nakazali zavodu, ti pa terjajo specifikacijo.
Oba imata težke motnje v duševnem razvoju in sta na ravni dveletnega otroka, ko je nujno potrebno ne le varstvo, temveč tudi nadzor. Kot nam slikovito opiše Peter, oče enega od njiju, obstaja možnost, da bo odtaval, kaj vtaknil v nos ali ušesa. Prav tako sta oba v zavodu zato, ker sta bila tja napotena z odločbo zavoda za šolstvo, to pomeni, da so starši po tej odločbi dolžni dati otroka v določeno ustanovo. Družini sta na začetku sicer sami skrbeli zanju, a v obeh sta mami hudo zboleli, ena za težko obliko raka, druga za chronovo boleznijo. Ukvarjanje z otrokom s težkim zdravstvenim stanjem je bilo tako skoraj nemogoče. »Če bo otrok ostal jutri doma, to pomeni, da moja žena ne bo več hodila v službo,« pravi Peter, oče sicer štirih otrok, enako pravi Klavdija. Dodajata še, da že leto oziroma dve prosita zavod za specifikacijo porabe teh sredstev, a je ne dobita.
Odvetnica vložila začasno odredbo
»21. februarja so starši dobili dopis CUDV, da ju zaradi neplačevanja izključujejo iz celodnevnega bivanja. Gre za pravno vprašanje, saj zakon o socialnem varstvu v 100. členu navaja, da so storitve brezplačne, hkrati pa tudi, da morajo, če prejemajo dodatke, to plačati. In ne gre za to, kdo ima prav in kdo ne, temveč za dilemo, saj so ti mladostniki tja nameščeni na podlagi odločbe o usmerjenem izobraževanju, ki vključuje tako bivanje kot šolanje in varstvo, saj imajo stalno potrebo po pomoči in nadzoru,« pojasnjuje odvetnica staršev Svetlana Vakanjac, ki je na sklep zavoda včeraj vložila začasno odredbo. Prepričana je, da želi zavod na tak način disciplinirati neposlušne starše. »To pri ljudeh običajno obrodi sadove, saj gre za otroke, ki resnično potrebujejo celodnevno oskrbo, nego, varstvo. Ko napolnijo 26 let, je slika precej drugačna, saj se z oskrbnikom sklene pogodba, ki natančno specificira vse stroške, torej koliko denarja se za kaj porabi,« dodaja Vakanjčeva.Bužanova: Brezplačna nastanitev le do 18. leta
»S takšnim primerom se srečujemo prvič, celo staršem nekaterih uporabnikov se zdi nezaslišana zahteva, da bi denar za otroka, ki biva drugje, ne doma, zahtevali zase. Vedo, da je denar namenjen otroku in da sledi otroku tja, kjer je. Po zakonu iz leta 1983, ki je zaščitil invalide, da niso odvisni od družine, prejmejo tisti z zmerno, težjo in težko motnjo v razvoju invalidnino. Nekateri, ki zase ne morejo skrbeti, dobijo tudi dodatek za pomoč in postrežbo. Pravico do dohodkov pridobijo z dopolnjenim 18. letom, ko pridobijo status invalida, in od takrat so skladno z odločbo centra za socialno delo in zakonodajo, če so vključeni v celodnevno varstvo, dolžni te prispevati kot doplačilo k storitvi. Do brezplačne nastanitve v centrih za usposabljanje, delo in varstvo so upravičeni le otroci in mladoletniki do 18. leta starosti,« pojasnjuje direktorica CUDV Draga Valerija Bužan, ki je prepričana, da je zavračanje plačila celodnevnih storitev institucionalnega varstva neupravičeno in da denar pripada osebi z motnjo ter je namenjen skrbi zanjo tam, kjer ta oseba je.Zaradi neplačila je zavod zoper Petra vložil že dve izvršbi, Bužanova pa dodaja, da so bili računi za opravljene storitve, ki so predmet postopka izterjave, izdani v skladu z zakonodajo in odločbo, ki jo je izdal pristojni CSD. Prepričana je, da sodišče, ki bo odločalo, ali je izvršba upravičena ali ne, ne more odločiti njim v škodo, saj »je bil postopek voden v skladu z zakonodajo«. Na vprašanje, zakaj je zavod tako pohitel in fanta izključil še pred odločitvijo sodišča, pa direktorica navaja, da se zavedajo, da je lahko odločitev sodišča časovno zelo oddaljena, kar po njenem mnenju pomeni naraščanje dolga, ki že zdaj presega 20 tisočakov. »To je v breme centra, kar pomeni, da so na neki način oškodovani drugi otroci in odrasli, saj manjkajoča sredstva za ta dva uporabnika zalagajo druge osebe z motnjami v duševnem razvoju. To je nedopustno, saj manj finančnih sredstev lahko vpliva na nižanje kakovosti njihovega življenja,« še dodaja Bužanova.
CSD Grosuplje o pravni dilemi že leta 2015 Da gre za pravno dilemo, je že leta 2015 ministrstvo za delo opozoril grosupeljski CSD, ki sicer v praksi ravna tako, kot navaja Bužanova. Kot je v dopisu zapisal direktor Nenad Stojanović, so starši prejemali pojasnila, da se sredstva po zakonu o družbenem varstvu telesno in duševno prizadetih oseb porabljajo za stroške oskrbe v zavodu, po porabi teh sredstev pa niso dobivali ne poročil ne izstavljenih računov. »Nasprotno pa morajo te osebe takoj po zaključenem usposabljanju podpisati dogovor o institucionalni oskrbi in prispevati celotne prejemke, vendar jim ostane žepnina. Zavod jim vsak mesec izstavi račun o višini prispevka na podlagi odločbe o oprostitvi, ki jo izda CSD, ter račun občine o njenem doplačilu,« je zapisal Stojanović. V zgoraj opisanem primeru pa starši ne podpisujejo dogovorov o storitvah, saj je bil otrok na usposabljanje v posebne programe vzgoje in izobraževanja v CUDV napoten z odločbo zavoda za šolstvo, kjer nič ne piše o plačilu teh storitev, še navaja direktor in dodaja, da ti otroci, ki so večinoma doma vsak konec tedna in med počitnicami in prazniki, nimajo niti žepnine. Odgovora do danes ni prejel.
Od tega tedna dalje bosta mladostnika še naprej obiskovala šolski program, le da bosta popoldne doma pri starših, ki imajo ustrezne razmere za njuno bivanje in prejemajo plačilo, pravi direktorica in dodaja, da bivanje polnoletnih oseb z motnjo v dušenem razvoju v domači oskrbi ni nekaj neobičajnega. A starši se s tem ne strinjajo.