Starši pozor: otroci in mladina za dober selfie tudi v smrt

Pred dnevi je Slovenijo pretresel dogodek na železniški postaji Tezno v Mariboru, v katerem je umrla 14-letna deklica. »Dekleti sta stali na tirih na koncu perona, druga za drugo. Eni je uspelo odskočiti, drugi ne,« je za Novice takrat povedal eden od očividcev tragične železniške nesreče. Kot vse kaže, naj bi se mladoletni prijateljici tik pred prihodom vlaka fotografirali, pri čemer je ena še pravočasno odskočila tik pred prihodom vlaka, drugi pa na žalost ni uspelo splezati na peron.

Tako jo je vlak, ki je pripeljal iz Ljubljane, zadel s hitrostjo 120 kilometrov na uro. Seveda bo šele preiskava pokazala, zakaj sta se dekleti spravili v takšno nevarnost. Oziroma ali sta morda to storili le zato, da bi sodelovali v enem od spletnih izzivov. Uporabniki različnih aplikacij si namreč na spletu postavljajo bolj ali manj nevarne izzive, se fotografirajo ali snemajo, nato pa se bahajo na spletu. Raziskava tujih novinarjev je pokazala, da je bilo v letu 2019 samo z uporabo aplikacije tiktok, ki jo po večini uporabljajo najstniki, povezanih kar 41 smrtnih primerov mladoletnikov po svetu. Zadnja obširna raziskava, ki je zajela obdobje med oktobrom 2011 in novembrom 2017, pa je razkrila, da je zaradi različnih nevarnih selfiejev umrlo najmanj 259 posameznikov.

V naši neposredni bližini so podoben primer zabeležili pred tremi leti. Pisal se je 8. januar 2018, ko je 16-letni fant v popoldanskem času stopil na streho vagona tovornega vlaka na zagrebški železniški postaji in se tako približal električnim vodnikom, da ga je do smrti stresla elektrika z jakostjo 25.000 voltov. Kot so pripovedovali njegovi prijatelji, je želel s telefonom narediti selfie. Marca naslednje leto je na železniških tirih umrla tudi 15-letna Rusinja, saj jo je med snemanjem selfieja na eni od ruskih železniških postaj zbil tovorni vlak.

V zadnjih letih vse bolj priljubljeni postajajo tudi podvigi plezanja na vrhove visokih zgradb, tudi dimnikov. Posamezniki, med katerimi niso le najstniki, s selfiejem želijo vsemu svetu pokazati, kaj vse si upajo. Kot na primer Kiril Oreškin iz Rusije, ki je pred leti osupnil javnost s svojimi vratolomnimi fotografijami.
 

Človeška zastava na dimniku

V Sloveniji je za take primere najbolj priljubljen dimnik Termoelektrarne Trbovlje, ki je s 360 metri tudi najvišja zgradba v državi in najvišji dimnik v Evropi. A k sreči v večini nanj plezajo le tisti, ki se dobro zavedajo vseh nevarnosti in fotografije poskušajo opraviti na kar se da varen način. Tako kot na primer člani znane slovenske akrobatske ekipe Dunking Devils, ki so se na dimnik septembra lani povzpeli s pomočjo strokovnega vodstva plezalcev in na njem izvajali svoje akrobacije. Med drugim tudi t. i. človeško zastavo, pri čemer je bil akrobat dvojno varovan.


»Sam razumem željo mladostnikov, da prestopajo meje. To je del odraščanja. Je pa velika razlika med tem, če se sam s prijateljem sprehajaš po robu visoke stolpnice ali če to delaš privezan na varovalno vrv v spremstvu izkušenega alpinista,« nam je povedal Domen Rozman, idejni vodja ekipe. In nadaljeval, da seveda pri obeh doživiš novo izkušnjo, le da lahko pri prvi varianti že pri najmanjši napaki umreš. »Pri Dunking Devilsih seveda spodbujamo premikanje lastnih mej. To je skladno z našim motom Obstaja ena prava smer. Navzgor!. Se pa premikanja mej lotevamo zelo premišljeno in vedno minimaliziramo tveganje. Tudi naše 12-, 13-, 14-letne člane učimo, kako presoditi nevarnost situacije in poskrbeti, da lahko kljub adrenalinskemu početju ostaneš varen,« pojasni Rozman, ki ob tem vsem tistim mladim, ki si želijo adrenalina in premikanja lastnih mej, svetuje, naj se raje pridružijo organizaciji, kot je njihova, ali pa alpinističnemu odseku, prostovoljnemu gasilskemu društvu ipd.

»Tisti, ki hodijo po robu svojih zmožnosti sami, brez premisleka in skrbi za svojo varnost, za nas niso carji. Spoštujemo tiste, ki premikajo svoje meje varno, premišljeno in kot ekipa,« sklene sogovornik.
 

Pozornost vzbudite drugače

In zakaj se, predvsem najstniki, tako radi poslužujejo tako nevarnih podvigov, in to le za nekaj deset všečkov na družabnih omrežjih? »Všečki imajo visok potencial zasvojljivosti, ki mu predvsem mladostniki zelo hitro podležejo. Ta potencial se z leti ne spreminja, saj gre za psihološki učinek. Pridobivanje všečkov je zato marsikomu od mladostnikov zelo pomembno, in so pripravljeni narediti marsikaj, tudi se podati v tvegana vedenja, kjer izpostavljajo svoja življenja, da bi pridobili čim več všečkov in čim večjo potrditev vrstnikov.


Pri tem ne smemo zanemariti vpliva različnih vplivnežev (influencerjev), ki jih mladostniki spremljajo in se po njih zgledujejo. Nekateri izmed njih izvajajo različna tvegana vedenja, ki jih potem najstniki posnemajo,« nam pojasni Marko Puschner iz Točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si pri Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani. Mladi tako lahko na družabnih omrežjih pri prijateljih vzbudijo pozornost, kot dodaja Puschner, z izvirnostjo, kreativnostjo in zabavnostjo. Pri čemer pa ni nobene potrebe, da je vedenje tvegano: »Npr. na tiktoku bo zelo veliko pozornost doživel zanimiv ples, ki ga lahko odplešemo ob steni v dnevni sobi in se pri tem ne izpostavljamo nevarnostim. Pomembno je, da kadar koli se snemamo ali fotografiramo, nikoli ne ogrožamo svojega ali življenja drugih.«


Pri mladostnikih sta sicer trenutno najbolj popularna tiktok in instagram, še vedno pa je precej priljubljen tudi snapchat. »Mladostniki facebooka tako rekoč ne uporabljajo več,« še doda Puschner.