Starši, pozor! To so nevarnosti, ki na igriščih prežijo na vašega otroka

Ob toplejših dneh na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) pozivajo k varni uporabi otroških igrišč. Preden se otrok povzpne na igrala in začne raziskovati, preverimo, ali je igrišče varno in smo pozorni na morebitne nevarnosti, otroka pa spomnimo tudi na pravila varnega vedenja, poudarjajo.

Na igrišču otroka usmerimo na tista igrala, ki so primerna za njegovo starost in stopnjo razvoja ter so med seboj običajno ločena. Mlajši otroci se ne bi smeli igrati na igralih, namenjenih za starejše otroke, ker velikosti in razmerja med elementi igral niso načrtovani zanje in se otroci zaradi tega lahko poškodujejo. Če opazimo, da otrok ne more doseči igrala ali sam splezati nanj, je to znak, da je igralo zanj prezahtevno, še opozarjajo na NIJZ.

Predšolski otroci naj se igrajo le na nižjih igralih, na katerih se lahko vzpnejo do višine največ 150 centimetrov. Pod vsemi igrali, kjer se otrok igra na višini nad 60 centimetrov in pod igrali, kot so gugalnice, vrtiljaki in tobogani, mora biti nameščena ustrezna, 30 centimetrov debela podlaga iz lesenih sekancev, drobljenega lubja, peska ali atestirane gume.

Najbolj nevarno je, če se otrokova glava in vrat zagozdita v odprtini igrala ali med prečkami lestve, iz katere se otrok ne more rešiti sam, še posebej če izgubi oporo za noge nad nivojem tal. Zato morajo biti vse odprtine na igralih bodisi manjše od devet centimetrov, da skoznje ne gre otrokovo telo ali glava, ali pa večje od 23 centimetrov. Nevarne so lahko tudi vrvi na igralih, zato ne smejo biti dolge ali pritrjene na tak način, da bi lahko tvorile zanke, pojasnjujejo.

Kakšna morajo biti igrišča?

Gugalnice in druga igrala z gibajočimi se elementi morajo biti postavljena ločeno od ostalih igral in pravilno razporejena. Igrišče mora biti ograjeno z najmanj 120 centimetrov visoko ograjo, po kateri otroci ne morejo plezati, vrata ograje pa se morajo avtomatsko zapirati.

Igrišče naj ima ustrezno zasaditev z zdravju neškodljivimi rastlinami, ki zagotavljajo senco zlasti v poletnih mesecih. Igrala ne smejo biti poškodovana ali imeti izpostavljenih ali ostrih elementov, ob katere bi se otrok lahko zbodel, urezal ali bi se vanje zataknila oblačila. Na igrišču ne sme biti stoječe vode, izboklin in lukenj v podlagah pod igrali, ob katere bi se lahko otrok spotaknil, starši pa naj bodo posebej pozorni tudi na nevarne materiale kot razbito steklo in injekcijske igle, še opozarja NIJZ.

Če gre za domače igrišče, je pomembno, da igrišče redno pregledujemo in vzdržujemo in poskrbimo, da so je okrog vsakega igrala dovolj prostora. Igrala za domačo uporabo so običajno lažja od tistih za javna igrišča, zato jih je treba dobro pričvrstiti v tla, da se ne prevrnejo ali porušijo, še opozarjajo.

Ključnega pomena je tudi, da otroka na igrišču nikoli ne pustimo samega, temveč ga ves čas spremljamo pri igri na vseh igralih. Najmlajše otroke na plezalih in toboganu je treba ves čas spremljati tako, da stojimo v neposredni bližini igrala in imamo otroka na dosegu rok, da ga lahko ujamemo in preprečimo, da bi padel. Otrok pa naj bo oblečen v primerna oblačila, še opozarjajo.