Potekala stavka bolnikov, zahtevam prisluhnil tudi Golob (FOTO)
S popoldanskimi protestnimi shodi po številnih krajih po Sloveniji je potekala t. i. stavka bolnikov. K udeležbi so v civilni iniciativi Glas ljudstva pozvali vse državljane.
Kaj zahtevajo?
1. Vsem pacientom je treba nemudoma zagotoviti dostop do osebnega zdravnika.
2. Odpraviti se mora dopolnilno zdravstveno zavarovanje.
3. Prekiniti je treba delo zdravnikov v dvojni praksi.
4. Preprečiti je treba preskakovanje čakalnih vrst, ki jih omogočajo komercialna zavarovanja.
5. Javno zdravstvo mora slediti potrebam pacientov, ne profitom koncesionarjev.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je v izjavi ob današnjih napovedanih protestnih shodih bolnikov po Sloveniji izpostavila, da je iskrena zagovornica vsem enako dostopnega in kakovostnega javnega zdravstva. Kot je napovedala, bo področju zdravstva letos posvetila posebno pozornost, pred poletjem bo pripravila tudi predsedničin forum o tej temi.
Po besedah predstavnika iniciative Jaše Jenulla protest ni bil uperjen proti vladi, pač pa se zavzemajo za ohranitev javnega zdravstvenega sistema.
»Za razpad zdravstvenega sistema ni kriva sedanja vlada, ampak vse vlade v zadnjih 30 letih. Stavkamo za vse tiste, ki nemočni mesece in leta čakajo na zdravstvene preglede,« je poudaril.
V SDS menijo, da bi morali neurejene razmere v zdravstvu reševati na vladi oziroma v DZ. Za odločanje v DZ so zato pripravili več priporočil, s katerimi bi DZ vlado med drugim pozvali k takojšnji pripravi zakona o interventnih ukrepih za reševanje trenutnih razmer v zdravstvu. Te je vodja poslancev SDS Jelka Godec označila za katastrofalne.
V Ljubljani so se protestniki zbrali na Trgu republike, in med drugim so spregovorili nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, družinska zdravnica iz ljubljanskega zdravstvenega doma Moste Polje, Katarina Brvar Strnad iz Pravne mreže za varstvo demokracije in več pacientov, ki bodo predstavili svoje osebne zgodbe.
Keber: razmere se slabšajo, razlog pa vdor zasebnega interesa v javno zdravstvo
Keber je tako dejal: »Z današnjim dnem odpiramo nov list v zgodovini slovenskega zdravstva. Zaslišal se je glas pacientov. Ne bomo odnehali: napovedujemo nepopustljivo prizadevanje za naše pravice, za naše zdravstvene domove, za naše bolnišnice. Stavka ni uperjena proti tistim zdravnikom, še zlasti družinskim zdravnikom, ki vztrajajo in izgorevajo v vedno bolj nemogočih razmerah. Spoštujemo jih in smo jim hvaležni. Pozivamo pa jih, naj nas ne odklanjajo, ker jih potrebujemo. V zadnjih 25 letih se je število zdravnikov povečalo za 60 %. Čakalne dobe so se nenehno daljšale. Kaj je vzrok, da se razmere slabšajo? Velika večina ljudi pozna odgovor - to je vdor zasebnega interesa v javno zdravstvo«.
Renata Salecl: »Pred začetkom mandata je minister za zdravje napovedoval stresni test zdravstva. Kaj imamo danes? Samo stres! Stres za nas paciente in pacientke, stres za zdr avnice in zdravnike in stres za nujno potrebno medicinsko osebje. Danes pozivamo vse odločevalce: dovolj je bilo privatizacije in dovolj je bilo kozmetičnih posegov v javno zdravstvo. V zdravstvu ne gre več za to, da lepimo obliže na rano, ampak da izkoreninimo rak, ki ga je napadel.«
Mateja Kožuh Novak: »Bolnikom obljube ne pomagajo k zdravju. Danes, ne jutri, je treba z interventnim zakonom razbremeniti družinske zdravnike, urediti prerazporeditve zdravstvenih delavcev, prepovedati dvoživke in ukiniti dopolnilno zavarovanje!«.
Shodi so potekali še v Izoli, Kopru, Mariboru, Novem mestu, Slovenskih Konjicah, Kranju, Slovenj Gradcu in Novi Gorici.
Koalicija za stavko bolnikov, na shod prišel tudi premier
Stavko bolnikov so med drugim podprli v vrstah zdravstvene nege, Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije.
Zahtevam na shodu je prisluhnil tudi premier Robert Golob. Kot je dejal v kratki izjavi za medije, se je shoda udeležil z enim samim sporočilom: »Da razumemo stiske ljudi, da smo prišli poslušat vseh argumente različnih perspektiv in da bomo hkrati tudi delali in da bomo letošnje leto res izkoristili za delo.«
V Mariboru se je shod začel na Trgu svobode, od tam pa so se udeleženci sprehodili do sedeža mariborskega zdravstvenega doma na Ulici talcev, kjer so svoje zahteve zalepili na vhodna vrata. Osrednji govorec je bil filozof Boris Vezjak, ki se ni strinjal s tem, da to ni protest proti vladi. V Novem mestu se je na Glavnem trgu ob 17. uri zbralo dvajset stavkajočih, ki so si razdelili značke civilne iniciative Glas ljudstva, nato pa so se mirno odpravili proti novomeškemu zdravstvenemu domu. Kot je povedal eden od stavkajočih Franc Plut, stavkajo zaradi stanja v zdravstvu, kakršno je. V Kopru se je na poziv iniciative Glas ljudstva odzvalo nekaj več kot 50 ljudi, ki so se zbrali na Titovem trgu. Ena izmed udeleženk shoda Ljuba Miljušević je za STA dejala, da je na ulico odšla, ker ne želi, da tisti, ki niso bogati, čez nekaj let ne bi mogli k zdravniku.
Ob Golobu se je shoda udeležilo tudi nekaj poslancev Gibanja Svoboda, predstavnikov Levice, videti pa je bilo tudi ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik.
Do stavke kritični zdravstveni minister in Mladi zdravniki
Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan pa je do stavke pacientov precej kritičen. Dejal je, da vsaka stavka in vsako pozivanje ljudi na ceste pomeni ekstremizem, pozneje pa je izjavo nekoliko omilil.
Do stavke so kritični tudi Mladi zdravniki in kirurg Erik Brecelj. »Poleg nesmiselne lokacije protestov so nesmiselni tudi nekatere zahteve in pogledi njihovih organizatorjev, saj ne vodijo k stabilnemu javnozdravstvenemu sistemu. Kdor bi rad zdravnike spremenil v sužnje, je očitno miselno ostal v letu 1948. Ali ni absurdno, da so idejni vodje protestov nekdanji ključni funkcionarji v zdravstveni politiki, ki so s svojimi zgrešenimi strategijami, pri katerih vztrajajo še zdaj, pripeljali slovensko zdravstvo na točko, kjer je danes? Izjemno nesramno je, da želijo dr. Dušan Keber in privrženci reševanje primarnega zdravstva obesiti na pleča najmlajših in najmanj izkušenih zdravnikov – sekundarijev in specializantov. Tudi za nas veljajo delavske pravice. Zdravstvenega sistema brez zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev ni. Župan Ljubljane razlaga o desetinah milijonov evrov, ki so že bili in še bodo vloženi v zidove ZD Ljubljana. A brez zdravstvenih delavcev bodo to le prazne stavbe,« so zapisali.
Kirurg Erik Brecelj pa je za POP TV povedal, da bi »stavko pacientov podpiral, če bi bila to stavka pacientov, ne pa stavka politikov, ki so desetletja in še vedno kolobarijo po zdravstvu, ki so imeli izredno dobro plačilo za raznorazna svetovanja. In kaj so naredili, vidimo danes.«
