Ste dobro posušili drva? Če ne, ste lahko ob štiri tisočake

LJUBLJANA – Ozračje se je ohladilo, peči v slovenskih domovih pa so že pripravljene, da začnejo greti. A številne Slovence je v teh dneh presenetila novica, da lahko zaradi ne dovolj suhih drv plačajo vrtoglavo kazen, ki lahko znaša od 1200 do 4100 evrov za posameznika in od 4000 do 40.000 evrov za podjetje. Okoljski inšpektorji bodo pregled opravili na pobudo dimnikarske družbe, če bo ta odkrila preveliko odstopanje na kurilni napravi. Zakon, da lahko v peči končajo le suha drva, so sicer uveljavili že leta 2013, a šele pet let kasneje so določili, kako vlažnost v polenih sploh izmeriti. 

Škoda je lahko velika

Če v pečeh končajo drva, ki niso dovolj suha, med kurjenjem sproščajo do 20 odstotkov več škodljivih snovi, za prav toliko pa se lahko zmanjša izkoristek kurilne naprave, opozarjajo na ministrstvu za okolje in prostor. Sicer v času kurilne sezone pogosto prihaja do preseganja trdnih delcev PM10 v zraku, opozorila za to izdajajo pri agenciji za okolje in takrat, ko pride do tega, svetujejo, da se ranljive skupine ne zadržujejo na prostem, saj ti delci vplivajo tako na kakovost zraka kot tudi na zdravje ljudi. Glavna vzroka za slabšo kakovost zraka v tem obdobju sta nepravilno kurjenje in uporaba zastarelih malih kurilnih naprav.

S pravilno pripravo drv (zračno suh les) in s pravilnim kurjenjem pa lahko zmanjšamo izpuste delcev in drugih škodljivih snovi. V malih kurilnih napravah tudi ne smemo kuriti plastike, obdelanega lesa, oblačil in drugih odpadkov. Tako ravnanje je zdravju še posebej škodljivo in kaznivo. Odpadki sodijo v zato namenjene zabojnike in ne v male kurilne naprave. Če kurimo les, ki je pravilno sušen, privarčujemo gorivo, manj onesnažujemo zrak in varujemo svoje zdravje, dodajajo na ministrstvu. 

Poleg delcev PM10 pa pri kurjenju naravnega lesa nastaja še druge vrste škodljivih snovi. Med njimi so prašni delci, ogljikov monoksid (CO), nemetanske hlapne organske spojine (NMVOC), težke kovine, policiklični aromatski ogljikovodiki (PAH) – med njimi tudi benzo(a)piren in obstojna organska onesnaževala (POPs) – med njimi tudi dioksini.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so ob tem pripravili seznam navodil o tem, kako pravilno pripraviti in čim bolje izkoristiti drva. 
 

In kako preverimo, ali so drva dovolj suha? 

Kurimo lahko le zračno suh les, to je les z vlažnostjo do 20 odstotkov. Vsebnost vlage lahko izmerimo tudi sami z merilnikom vlage v lesu. Les skladiščimo v zračnih in pokritih skladovnicah, po možnosti na soncu.
Priporočen čas sušenja je:
• eno leto za drva iz topola in smreke,
• leto do dve za drva iz lipe, jelše in breze,
• dve leti za drva iz bukve, jesena in sadnega drevja,
• dve leti do tri za drva iz hrasta.
​

Kako pravilno posušiti drva?

Za hitro in učinkovito sušenje je treba drva razžagati, razcepiti, zložiti tako, da se prezračujejo, jih pokriti, posekati v decembru ali januarju, ko je vlažnost rastočega lesa najnižja, poleg tega pa je čas sušenja lahko daljši, kot če bi jih posekali v kasnejših mesecih. Če gre za kurišča večjih toplotnih moči, so lahko polena tudi nekoliko večja, če pa gre za kurjenje v manjših kuriščih, kot so štedilniki, kaminske in ločene peči, pa je lahko povprečna velikost polen tudi nekoliko manjša. Če je treba toplotno moč kurilne naprave povečati, se velikost polen zmanjšuje, enak zaključek velja tudi za kurjenje drv s povečano vlažnostjo.

Ste vedeli, da višja vlažnost drv ne povzroča samo slabšega zgorevanja z visokimi emisijami in nižji izkoristek kurjenja, ampak tudi bistveno nižjo energijsko vrednost goriva? Razlika je lahko tudi 100 odstotkov ali več. Če ima posekan les bukve delež vlage 50 odstotkov, to pomeni 100-odstotno vlažnost lesa, imajo drva kurilnost približno 9 MJ/kg ali 2,5 kWh/kg. Zračno suh les z deležem vlage 20 odstotkov oziroma vlažnostjo lesa 25 odstotkov pa kurilnost približno 14,8 MJ/kg ali približno 4,1 kWh/kg.  

Če se les suši v naravi, se uparjalna toplota, potrebna za uparjanje vlage iz lesa, porablja tudi iz okolice. Če pa se drva suši v sušilnicah, je treba energijo za sušenje – izločanje vlage iz drv dovesti iz drugega vira. V primeru kurjenja z vlažnimi drvmi se energija, potrebna za uparjanje vlage, troši neposredno iz samega lesa, ki gori, s tem se energija lesa manjša za uparjalno toploto izločene vlage iz goriva. Večji del vlage se torej iz drv lahko izloči z naravnim sušenjem, torej z energijo sonca.  

Čeprav imamo iz leta v leto več možnosti za ogrevanje in segrevanje sanitarne vode, kažejo podatki Statističnega urada Republike Slovenije, da število gospodinjstev, ki za ogrevanje in segrevanje sanitarne vode uporabljajo les, iz leta v leto narašča. Po zadnjih ocenah se z lesom ogreva že več kot 330.000 gospodinjstev. Od tega kar tretjina gospodinjstev les za ogrevanje pripravlja sama, kar kaže na veliko samooskrbnost gospodinjstev s tem energentom. Agencija za okolje pa dodaja, da individualna kurišča k skupnim emisijam delcev prispevajo več kot 62 odstotkov. Po zbranih podatkih največ gospodinjstev uporablja male kurilne naprave na drva.