NOVE BESEDE

Ste koronabedak ali koronajunak?

Z epidemijo se širijo tudi nove koronabesede, ali se bodo obdržale, bo pokazal čas. V etnografskem muzeju pa zbirajo koronavice, saj pravijo, da je smeh pol zdravja.
Fotografija: Največji koronabedak je zagotovo Anglež, ki je lizal stranišče in obolel za koronavirusom. FOTO: TikTok
Odpri galerijo
Največji koronabedak je zagotovo Anglež, ki je lizal stranišče in obolel za koronavirusom. FOTO: TikTok

 Časa, ko razsaja koronavirus, se je že prijelo ime koronačas, tistim, ki še niso dojeli resnosti položaja in kršijo ukrepe in omejitve gibanja, pa lahko odslej rečete, da so koronabedaki. »Vsi drugi, ki ostajajo doma, so koronajunaki,« pove jezikoslovec Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.

V koronačasu niti jezikoslovci ne držijo križem rok. Precej dela imajo z novimi besedami, ki se širijo skupaj s smrtonosnim
Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič FOTO: Leon Vidic
Predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU Kozma Ahačič FOTO: Leon Vidic
virusom, in si utirajo pot v slovenski jezik. Posamezniki predloge lahko pošljemo prek njihovega profila na facebooku. Poleg že omenjenih se pojavljajo koronazakon, koronapanika, koronapaket, protikoronski ukrepi in mnogi drugi. Ali se bodo te besede obdržale v slovenskem jeziku, je odvisno od tega, ali jih bomo uporabljali, a po vsej verjetnosti bodo zelo kmalu po koncu epidemije ugasnile.

Kreativno razstikanje

Kot nam pove Kozma Ahačič, je predlogov precej, a koronabedak je te dni daleč najbolj priljubljena koronabeseda. Uradna razlaga zanjo je – kdor se nespametno in neodgovorno vede v času ukrepov samoizolacije.

Poleg predlogov jim mnogi pošiljajo vprašanja o pravilni rabi in izgovorjavi teh besed, na začetku epidemije namreč nihče ni dobro vedel, ali gre za korona ali coronavirus, ali se piše skupaj ali narazen ter ali je bolj pravilno covid ali kovid. »Na nas se obračajo strokovnjaki, ki sodelujejo pri pripravi zakonodaje, in prevajalci, ki se s tovrstnimi besedami srečujejo v tujih besedilih.«
Pri tem navede primer angleškega izraza social distancing, za katerega so predlagali kar pet različnih prevodov – razstikanje, socialno distanciranje, družbeno oddaljevanje, omejevanje socialnih stikov in omejevanje družbenih stikov, po analizi dosedanjih besedil pa so presodili, da je sicer prvi – razstikanje najbolj kreativen predlog, za rabo v uradnih besedilih pa je najbolj ustrezen izraz omejevanje socialnih stikov, saj je edini, ki sledi doslej uveljavljeni terminologiji.

Priljubljeni jezikoslovec Kozma Ahačič, ki je bil tudi Delova osebnost leta 2017, pove še, da bodo te nove besede tako hitro, kot so nastale, verjetno tudi izginile iz slovenskega jezika. Pri tem nas spomni na besedo virantovanje, ki se je uporabljala le kakšna dva meseca, nato pa je utonila v pozabo. »Predloge nam po spletu pošiljajo posamezniki, če je predlog zanimiv, ga objavimo. Naša naloga je, da analiziramo rabo in ugotovimo, ali je v skladu z načeli slovenskega jezika, nikakor pa to ne pomeni, da bodo te besede nekoč prišle v Slovar slovenskega knjižnega jezika. O tem ne odločamo mi, jezikoslovci, ampak zgolj raba novonastale besede. Torej če se beseda v jeziku ustali in dlje uporablja, pride tudi v slovarje, sicer pa ne,« je še povedal.

Koronski humor v muzeju

Čeprav bi verjetno vsi radi, da epidemija koronavirusa čim prej mine in da nanjo čim prej pozabimo, se z njo ukvarjajo tudi v muzejih, na primer v Slovenskem etnografskem muzeju. Ker zase pravijo, da so muzej o ljudeh in za ljudi, bi radi k našemu splošnemu zdravju prispevali tako, da zbirajo koronski humor, saj bomo s šalami zagotovo nekoliko zmanjšali svojo tesnobnost. »Vabimo vas, da se daleč drug od drugega skupaj nasmejimo, saj je smeh več kot pol zdravja. Zbiramo smešnice in vice na
Na čase epidemije nas bodo spominjale nove besede in šale. FOTO: Voranc Vogel
Na čase epidemije nas bodo spominjale nove besede in šale. FOTO: Voranc Vogel
temo koronavirusa, pandemije, izolacije in drugih virusov, ki trenutno krojijo naš vsakdanjik. Za duševno zdravje je humor več kot dobrodošel, tisti s črnim predznakom pa lahko še toliko bolj zdravilen,« so zapisali na svojih spletnih straneh.

Smešnice in vice lahko za zdaj prebiramo na njihovi spletni strani (www.etno-muzej.si/sl/novice/povabilo-k-zbiranju-vicev-ali-koronski-humor), so pa tudi zagotovili, da bodo po koncu krize zbrane vice objavili v posebnem dokumentu, v katerega bodo poskusili ujeti posebnosti tega časa. »Zbrano gradivo bo postalo del zbirke Kustodiata za duhovno kulturo. Ta hip naj nam bo to v oporo, da solidarno ostajamo daleč stran od drugih, a ne odmaknjeni od sveta. Smejte se z njimi in jih delite naprej ter dovolite, da vam vzbujajo dobro voljo in vzpostavljajo varen in blagodejen odmik od hudega, s katerim se soočamo.«

Zbrane šale objavljajo po sklopih, vsak teden tudi izberejo najboljšo. V zadnjem, šestem izboru je najvišje mesto dosegla šala o Coroni in Gripi: Gresta Corona in Gripa na kavo. Gripa se pritožuje: »Nobenega dela nimam!« Pravi Corona: »Ja seveda, saj nimaš pravega marketinga.« Med zelo dobro uvrščenimi je tudi tale: Kratko sporočilo poštarju, ki mi nosi položnice: #ostanidoma. 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije