Ste slišali, kaj ob dnevu upora proti okupatorju, predsednica države sporoča Slovencem?
V Sloveniji danes praznujemo državni praznik, dan upora proti okupatorju. Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo danes položila venec k spomeniku OF v Rožni dolini v Ljubljani.
Na petkovi osrednji državni slovesnosti na predvečer praznika v Črnomlju je predsednik državnega sveta Marko Lotrič v svojem slavnostnem nagovoru dejal, da naj bo ob prazniku živ spomin na narodnoosvobodilni upor, ki je eden od temeljev naše državnosti.
Dejal je, da Slovenci zagotovo ne bi zmogli ustanoviti samostojne države, če ne bi kot narod poznali enotnosti in solidarnosti in če v naši genski zasnovi ne bi bilo uporništva in vztrajnosti. A kljub temu, da smo v času osamosvajanja usmerjeni k skupnemu cilju že uspeli doseči enotnost, slovensko dušo še vedno bremenijo dogodki med drugo svetovno vojno in v času po njej, je dodal.
Ob državnem prazniku, ki je bil v preteklosti imenovan dan OF, se spomnimo dogodkov leta 1941, ko so sile osi na čelu z nacistično Nemčijo 6. aprila 1941 napadle Jugoslavijo in jo vključno s Slovenijo okupirale. Slovensko ozemlje so razdelili med okupatorke Nemčijo, Italijo in Madžarsko. Območje petih naselij v okolici Brežic je okupirala tudi hrvaška fašistična NDH.
Slovenci so se odločili upreti in 26. aprila 1941 so predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, Sokolov in kulturnih delavcev na srečanju v hiši književnika Josipa Vidmarja v Rožni dolini v Ljubljani ustanovili protiimperalistično fronto.
Uperjena je bila proti takratnim imperialistom, saj so vojno videli predvsem kot spopad imperialističnih sil, tedaj pa je tudi še veljal sporazum Ribbentrop - Molotov iz avgusta 1939 o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo. Po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 pa so kot Osvobodilna fronta slovenskega naroda (OF) pozvali Slovence k oboroženemu odporu proti okupatorju.
Kot dan ustanovitve OF se je sicer uveljavil 27. april, saj je vsaj 20 let po vojni veljalo, da je bil sestanek v Vidmarjevi vili 27. aprila. Do leta 1991 se je 27. april imenoval dan OF, z osamosvojitvijo Slovenije pa so ga preimenovali v dan upora proti okupatorju.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju izpostavila 27. april kot dan, ko se spominjamo poguma in odločnosti prednikov v boju proti zlu okupatorja. Za demokracijo, človekove pravice, strpnost in spoštovanje različnosti pa se moramo boriti vsak dan, meni. Zavzela se je za končanje spopadov v Palestini.
Golob ob dnevu upora proti okupatorju: Spoštovanje in upoštevanje razlik morata ostati osnovni načeli
Kot družba se tudi danes soočamo s spodkopavanjem temeljnih vrednot, čemur se moramo upreti, je v poslanici ob dnevu upora proti okupatorju izpostavil premier Robert Golob. Medsebojno spoštovanje in upoštevanje razlik morata po njegovih besedah ostati naši osnovni načeli, če želimo živeti v miru in graditi prihodnost. Slovenski narod je v svoji zgodovini že nekajkrat dokazal, da zna slediti klicu svobodomiselnosti, je v poslanici, ki so jo posredovali iz vladnega urada za komuniciranje, zapisal Golob.
Ob današnjem oziranju na naše zgodovinske korenine se je predsednica zahvalila vsem tistim, ki so se uprli nasilju in zatiranju ter, »tudi za ceno lastnih življenj, položili temelje za našo svobodo«. »Njihov pogum in odločnost nas navdihujeta in nas spominjata, da smo močnejši, ko smo združeni. Naj nam njihov zgled služi kot opomin in spodbuda, da ohranimo svobodo in dostojanstvo ter gradimo boljši jutri za vse nas,« je navedla v poslanici.
Narodnoosvobodilno gibanje je bilo ključno obdobje v naši zgodovini, ko so se ljudje združili v boju za skupne cilje - svobodo, pravičnost in dostojanstvo. Enotnost in pogum bork in borcev gibanja pa sta narodu v tistih težkih časih dajala moč v boju proti okupatorju. »Na današnji dan se teh vrednot spominjamo, a vedno znova se moramo tudi zavzemati, da jih bomo ohranili ter prenašali znanje in izkušnje na prihodnje generacije. Vsak dan se moramo boriti za demokracijo, človekove pravice, strpnost in spoštovanje različnosti. Le tako lahko ohranimo dediščino tistih, ki so se borili za nas, in zagotovimo boljšo prihodnost zase in za prihodnje generacije,« je izpostavila.
