Ste slišali, kako je Klakočar Zupančič nagovorila množico? »Jasno, kdo so izdajalci«
Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je na državni proslavi pred dnevom upora proti okupatorju v Tržiču poudarila, da je bila odločitev za upor proti okupatorju »največja odločitev tedanjega časa«. Po njenih besedah je odločitev zahtevala »junaštvo in prelom s preteklostjo« ter v težkih razmerah »posejala seme slovenske državnosti«.
Predsednica DZ je v slavnostnem nagovoru ob osrednji državni slovesnosti pred 27. aprilom, dnevom boja proti okupatorju, izpostavila, da je ta dan vsako leto priložnost za razmislek o pomenu upora za slovenski narod. V času druge svetovne vojne je narod po njenih besedah živel v prepričanju o svoji »majhnosti« in z občutkom »nepomembnosti«, ob tem pa je bil »nepripravljen sprejemati velike odločitve«.
Zato je bila odločitev za odpor po njenem »največja odločitev tistega časa«, saj je zahtevala jasno opredelitev do narodnega obstoja. »Še več, zahtevala je, da se ta preskok doseže z oboroženim bojem proti veliko večji vojaški sili in proti brezobzirni totalitarni ideologiji fašizma in nacizma. Odločitev za upor je zahtevala veliko junaštvo,« je poudarila.
»Narod brez lastne kulture je kot drevo brez korenin«
Misel Ivana Cankarja, da si bo »narod sodbo pisal sam«, je po njenih besedah dobila »novo in usodno pomembno vsebino«. Dodala je, da odločitev za osvobodilni boj »ni bila lahka niti preprosta«, saj je združevala različno misleče politične frakcije, ki so se poenotile v skupnem boju. »Tedaj je tudi postalo jasno, kdo se bori proti okupatorju in kdo so izdajalci,« je dejala.
Pomembno vlogo v tem procesu je imela tudi kultura. »Vedno je bila najpomembnejši temelj narodne identitete,« je izpostavila predsednica DZ. Po njenem mnenju so kulturniki s »svojo neustavljivo željo po izražanju lastne identitete, krepitvi skupnega občutka pripadnosti narodu in osmišljenju življenja v svobodni domovini« tlakovali pot do današnje neodvisne države.
Ostro se je odzvala tudi na aktualne napade na umetnost in kulturo. »Zato so obsodbe vredna dejanja nekaterih, ki zmanjšujejo pomen kulture in umetnosti, ki si kljub svoji očitni nerazgledanosti drznejo ocenjevati vrednost umetniških del in kulturnih stvaritev ter hujskajo ljudi proti več kot vrhunskim ustvarjalcem, ki s svojimi deli gradijo našo preteklost, sedanjost in prihodnost,« je opozorila.
V povezavi s prihajajočim referendumom o dodatkih k pokojninam za posebne umetniške dosežke je zakon označila za »sramoten«. »Ker naroda ni, če nima svoje kulture. Narod brez lastne kulture je kot drevo brez korenin, veni izgubljen v času in prostoru. Kultura ni politika, politika pa bi morala biti kulturna,« je sklenila ta del nagovora.
Poklonila tudi papežu
Spomnila je tudi na to, da je bil slovenski narod v času vojne zmožen sočutja do sočloveka, čeprav so sledili tudi težki povojni časi. »A resnice o Osvobodilni fronti, narodnoosvobodilnem boju in osvoboditvi izpod jermenov okupatorja ne smemo nikoli žaliti s potvarjanjem zgodovinskih dejstev,« je bila jasna.
Ob koncu je prebrala pesem pedagoginje Ane Gale, ki je po njenih besedah padla kot žrtev domobrancev, svoj govor pa zaključila z minuto molka v spomin na pokojnega papeža Frančiška.
Slovesnost v Tržiču
Osrednje državne proslave so se udeležili tudi predsednica republike Nataša Pirc Musar, predsednik državnega sveta Marko Lotrič, številni ministri, visoki predstavniki Slovenske vojske, policije ter nekdanji predsednik republike Milan Kučan. Navzoči so bili tudi zastavonoše in nosilci bojnih zastav veteranskih organizacij.
Slavnostnemu govoru predsednice DZ je sledil umetniški del proslave, ki ga je režiral in zasnoval Tomaž Letnar.
