Ste slišali? Znanim Slovencem bodo za ovratnik dihali inšpektorji
Na ravni Evropske unije se pripravlja nova zakonodaja, ki bo pod drobnogled vzela tudi vplivneže in njihovo oglaševalsko delo. Ker opažajo številne kršitve potrošniške zakonodaje na ravni EU, je Evropska komisija sestavila delovno skupino za pripravo nove zakonodaje. Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport opozarjajo, da morajo tudi vplivneži pri oglaševanju ali prodaji preko socialnih omrežij spoštovati predpise s področja poslovanja in oglaševanja.
»Vsakdo, ki v okviru svojega profila na socialnem omrežju opravlja pridobitno dejavnost, na primer oglašuje izdelke proti plačilu, mora biti za svojo dejavnost ustrezno registriran oziroma mora imeti urejen status, kot pravna oseba ali samostojni podjetnik,« opozarja glavna tržna inšpektorica Andreja But. Čeprav vplivneži niso posebej definirani v zakonodaji, zanje veljajo enake zahteve kot za vse druge, ki se ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo. Če vplivnež opravlja pridobitno dejavnost brez urejenega statusa, gre za delo na črno, ki je prepovedano in se kaznuje z globo.
»Vplivneži, ki na trgu nastopajo kot ponudniki storitev informacijske družbe, morajo na svojih spletnih straneh zagotavljati lahek, neposreden in stalen dostop do podatkov o podjetju in sedežu, veljaven elektronski naslov za hitro in učinkovito komuniciranje ter matično in davčno številko,« pove Butova, »prav tako pa morajo te informacije zagotavljati tisti vplivneži, ki opravljajo brezplačne storitve, kot so posredovanje podatkov in oglaševalska sporočila.«
Zavezujejo jih pravila in določbe
Butova še dodaja, da vplivneže zavezujejo določbe o oglaševanju. Oglaševano sporočilo mora biti v jeziku, i je potrošnikom na območju Slovenije lahko razumljiv. »Iz vseh oglaševalskih sporočil mora biti jasno razvidno in prepoznavno, da gre za oglaševalsko sporočilo in katero podjetje je njegov naročnik,« poudarja Butova.
Opozori, da morajo biti v skladu s predpisi tudi posebne ponudbe, darila, popusti in premije. Pogoji morajo biti dostopni, jasni in razumljivi, navedbe in trditve pa resnične in dokazljive. Oglaševanje ne sme biti nedostojno, zavajajoče, žaljivo in ne sme vsebovati sestavin, ki bi lahko povzročile telesno, duševno ali drugačno škodo pri otrocih in ki bi lahko izkoriščale njihovo zaupljivost in pomanjkanje izkušenj. Poleg naštetega so prepovedane tudi zavajajoče, nepoštene in agresivne poslovne prakse.
»Vplivneži, ki preko svojih profilov na socialnih omrežjih ali spletnih straneh s potrošniki sklepajo pogodbe za nakup, morajo spoštovati tudi določbe, ki se nanašajo na sklepanje pogodb, sklenjenih na daljavo,« zaključi Butova.
