SLOVENCI SMO SOLIDARNI IN SOČUTNI

Ste vedeli, da lahko vsak reši devet življenj?

Med epidemijo koronavirusa je močno upadlo število opredeljenih darovalcev; Slovenci bi darovali, vendar se nas premalo opredeli že za časa življenja.
Fotografija: Lani so v Sloveniji presadili 15 pljuč. FOTO: Reuters
Odpri galerijo
Lani so v Sloveniji presadili 15 pljuč. FOTO: Reuters

Slovenija je na področju darovanja in zdravljenja s presaditvijo organov na zelo visoki ravni in dosega odlične rezultate. Smo najuspešnejši na svetu glede števila presaditev srca na milijon prebivalcev, izjemne rezultate dosegamo tudi na področju presaditev pljuč. Velike zasluge pri tem ima dobro in predvsem učinkovito organiziran javni zavod za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant, ki letos praznuje 20-letnico delovanja.

Z opredelitvijo razbremenimo svojce

Pogovor o darovanju ne bi smel biti tabu, poudarja prim. Danica Avsec, dr. med. FOTO: Osebni arhiv
Pogovor o darovanju ne bi smel biti tabu, poudarja prim. Danica Avsec, dr. med. FOTO: Osebni arhiv

Kot nam pove nekdanja dolgoletna direktorica zavoda prim. Danica Avsec, dr. med., smo v Sloveniji dobri, solidarni in sočutni darovalci. V lanskem letu so dosegli kar 84 odstotkov soglasij za posmrtni odvzem organov, kar pomeni, da smo po tem med najboljšimi v Evropi. A čeprav večina ljudi načelno podpira darovanje, je v nacionalnem registru uradno opredeljenih le 0,5 odstotka prebivalcev oziroma 12.123 ljudi, v prvem koronaletu, torej v 2020., je število opredelitev močno upadlo. V zavodu si zato želijo spodbuditi čim več ljudi, da bi se še za časa življenja opredelili glede darovanja in tako olajšali odločitev svojcem.

»Res je, darovanje na deklarativni ravni podpira več kot 80 odstotkov ljudi, a v registru jih je opredeljenih dokaj malo, manj kot odstotek. V praksi zato najpogosteje soglasje, ki je potrebno za darovanje, podajo svojci. Zato je pomembno, da s svojo željo seznanimo bližnje, da jih razbremenimo odgovornosti in dvomov pri odločanju. Že 20 let javnost informiramo, ozaveščamo, spodbujamo k opredelitvi glede darovanja za časa življenja, spodbujamo tudi k pogovoru z bližnjimi. Pogovor o darovanju ne bi smel biti tabu in tak strah. Na tem področju se počasi premika,« je povedala Avščeva.

So pa na zavodu Slovenija-transplant v zadnjem času vendarle opazili počasen trend naraščanja opredelitve po elektronski poti. Že od leta 2018 se da namreč opredeliti glede darovanja organov tudi prek portala eUprava. Do zdaj je to možnost uporabilo 2947 oseb.

Vsak posameznik je pomemben

Kako pomemben je vsak posameznik, ki se že za časa življenja opredeli kot darovalec, pove podatek, da vsakdo od nas, ki bi se opredelil kot darovalec, lahko po svoji smrti pomaga živeti več prejemnikom organov, v najboljših primerih tudi devetim!

Vsak darovalec je pomemben. FOTO: Bulentbaris, Getty Images
Vsak darovalec je pomemben. FOTO: Bulentbaris, Getty Images

»To je pomemben podatek, ki pove, kako pomemben je vsak posameznik. Lahko se zgodi, da družina pokojnika darovanje odkloni tudi zato, ker se v tistem trenutku ne zaveda osnovnega namena in ne pozna postopkov, prav tako se mogoče ne zaveda, da če pomagamo drugim, ustvarjamo tudi varno okolje za nas same. Dobro je vedeti, da se bolezni pojavljajo nenadoma, nepričakovano in da vsak človek lahko zboli za boleznijo, ki bi zahtevala presaditev. Seveda je to težko razumeti v času izgube, zato tako poudarjamo, kako pomembno je o postopkih darovanja govoriti v času, ko nismo pod stresom zaradi izgube ali bolezni in bi potrebovali zdravljenje s presaditvijo organa,« razloži prim. Danica Avsec.

Kljub epidemiji koronavirusa in upadanju opredelitev pa je zavodu uspelo svojo dejavnost ohraniti na nivoju, kot so ga imeli leto poprej, razloži sogovornica: »Vložili smo veliko truda, pestila nas je kadrovska in prostorska stiska, številne dnevne izzive smo imeli v organizaciji prevoza ekip in organov med državami Eurotransplanta. Kljub temu pa nismo ustavljali programov, kar je redkost tudi na evropski ravni. To nam je uspevalo z dobrim sodelovanjem vseh institucij in strokovnjakov v nacionalni transplantacijski mreži, še posebno pa z vodstvom UKC Ljubljana, ki mu je v kriznih situacijah uspelo zagotoviti razmere za delo donorskega in prejemniškega programa.« 

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije