Ste vedeli? V tem slovenskem inštitutu za hmelj in pivo skrbijo že 70 let
Simbol Spodnje Savinjske doline je hmelj, ena tamkajšnjih najprepoznavnejših kmetijskih dejavnosti pa hmeljarstvo. Pri razvoju te panoge imajo veliko zaslug strokovnjaki Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS) s sedežem v Žalcu: že več kot 70 let namreč skrbijo za pridelavo več sort hmelja, ki so jih prav na inštitutu skrbno razvijali, z nasveti pa strokovno pomagajo tudi hmeljarjem.
Usmerjeni v prihodnost
Že davnega 1952. so se napredni hmeljarji odločili, da ustanovijo svojo institucijo, v kateri bodo združevali vse potrebno znanje za svetovno konkurenčno pridelavo hmelja. To je bil v tistih časih precej velik unikum. Inštitut je bil nekoč zelo ciljno usmerjen; na začetku predvsem v vsestransko pomoč hmeljarjem, v novejšem času pa tudi drugim kmetijskim sektorjem in pivovarstvu. Njegovo strokovno in raziskovalno delo je predstavila dr. Andreja Čerenak; predstavila je najrazličnejše analize hmelja in vseh proizvodov iz rastline, pivovarskih surovin in tehnoloških intermediatov, mikrobiološke analize tekočih prehrambnih proizvodov, fizikalno-kemijske analize prehrambnih proizvodov, analize rastlinskih tkiv, določanje pristnosti agroživilskih proizvodov analize vzorcev tal in senzorično ocenjevanje piva ter dodala, da imajo tudi program izobraževanja v pivovarstvu kot pripravo na nacionalno poklicno kvalifikacijo za pivovarja oziroma pivovarko. Poudarila je rastlinsko pridelavo, še zlasti na področju konopljarstva, kot tudi poglobljeno delo na področju varstva rastlin, zdravilnih rastlin, žlahtnjenja, ekologije, kmetijskega podjetništva in prehrane rastlin.
Eno od njihovih temeljnih poslanstev je prenašanje pridobljenega znanja na končne uporabnike.
Vseskozi ponujajo strokovno podporo sodelavcem na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pred njimi je še veliko izzivov, zlasti na področju prilagoditve na podnebne spremembe, trajnostnega razvoja, ekološke pridelave ter ozaveščanja o zmožnostih sobivanja kmetovalcev in drugih občanov, predvsem v urbanih okoljih.
Vpeljava krožnega gospodarstva
V zadnjih letih je bil eden od pomembnih projektov vpeljava krožnega gospodarstva v hmeljarstvo pod evropskim projektom Life Bio Thop. O tem je spregovorila dr. Barbara Čeh. »Namen projekta je bil nadomestiti polipropilensko (plastično) vrvico v hmeljišču z vrvico iz obnovljivega materiala polimlečne kisline, ki se ob pravilnem kompostiranju na kmetijah, skupaj s hmeljevino, v sedmih mesecih razgradi v enostavne monomere in tako dobimo odličen kompost brez kakršne koli umetne primesi. Obenem je takšna hmeljevina primerna tudi kot surovina za izdelavo biorazgradljivih izdelkov,« je poudarila.
Kot je še povedala, so, preden so kot favorita za vpeljavo na slovenska hmeljišča izbrali vrvico PLA podjetja Lankhorst Yarns s Portugalskega, na IHPS več let preizkušali različna druga vodila iz naravnih obnovljivih materialov, a se je ta nakazal kot potencialno najbolj smiseln oziroma primeren za zamenjavo plastične vrvice. IHPS je v hmeljiščih preizkušal novo vrvico, jo opazoval na terenu in poročal Lankhorst Yarnsu, ki je bil odgovoren za razvoj na kraju samem kompostirane vrvice za sektor hmeljarstva. Tri leta so glede na opažanja izboljševali vrvico in zdaj je ta 100-odstotno razgradljiva, kar omogoča, da se kompost vrne na zemljišča, s čimer je na hmeljarskih kmetijah sklenjen prvi krog krožnega gospodarstva.
Prejeli več priznanj
Na IHPS so dosegli vseh šest glavnih ciljev projekta, predvsem pa so odpravili prej rastlinski odpadek na kmetijah in je zdaj odlična surovina. Za projekt so prejeli več priznanj, med drugim zlato priznanje za najboljšo investicijo v Spodnji Savinjski dolini in v celjski regiji, na nacionalni ravni je bil eden od finalistov v kategoriji ideja v okviru 6. konference Nove tehnologije v kmetijstvu ... Septembra lani je prejel bronasto priznanje na nacionalni ravni za inovativnost, izbrali pa so ga tudi za enega najboljših projektov EU na področju krožnega gospodarstva ter ga novembra lani predstavili na stojnici Evropske komisije na sejmu Ecomondo v Riminiju v Italiji.
Za obiskovalce je bila v knjižnici zanimiva razstava izdelkov iz hmeljevine, ki so 100-odstotno biorazgradljivi in 100-odstotno kompostabilni, to so lončki, embalaža za steklenice, vrvica, igralne kocke, papir …
