PREDPOROČNA POGODBA
Ste videli, kaj je bivša Cerarjeva vlada zakuhala slovenskim zakoncem?
Pari, ki so sklenili pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, na očeh javnosti. Ministrstvo odgovarja ...
Odpri galerijo
V Sloveniji se več kot tretjina zakonskih zvez konča z razvezo. FOTO: Jure Eržen, Delo
LJUBLJANA – Potem ko je v javnost pred dnevi prišel nekoliko nenavaden 93. člen zakona družinskega zakonika, ki je razkril imena in priimke parov, potem ko so podpisali pogodbo o delitvi premoženja v primeru razveze, na ministrstvu za delo dopuščajo možnost, da bi ureditev, ki dovoljuje javno objavo podatkov, nekoč spremenili.
Družinski zakonik je sprejela še prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, ministrice za delo Anje Kopač Mrak in pravosodnega ministra Gorazda Klemenčiča. Omenjena odločba se je v praksi začela izvajati aprila letos, a zdaj, ko so imena parov javnosti razkrita, se postavlja vprašanje, ali bo zanjo še kakšen interes.
Z ministrstva za delo, ki ga vodi ministrica Ksenija Klampfer, so nam sporočili, da so dobili predlog, da bi pri dostopu do registra dodali novo varovalko za dostop, a do bodo o njej predebatirali na strokovni ravni s pristojnimi resorji, tj. ministrstvom za pravosodje, informacijskim pooblaščencem, notarsko zbornico, pri naslednji spremembah družinskega zakonika »in jo po potrebi oblikovali v drugačno ureditev«.
»Namen določbe o javnosti podatkov pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je zagotoviti javnost pogodbenega premoženjskega režima med zakoncema tretjim osebam. Publiciteta registra pogodb o medsebojnih premoženjskih razmerjih zakoncev, pa tudi vseh drugih javnih registrov, ki zagotavljajo javnost podatkov o premoženju fizičnih in pravnih oseb, je v zagotavljanju pravne varnosti pri sklepanju pravnih poslov. V praksi lahko pride do situacije, ko bi tretje osebe želele sklepati pravne posle z zakoncema in se z javnostjo podatka o sklenitvi pogodbe lahko seznanijo s tem, da sta zakonca drugače uredila njun premoženjski režim. S tako ureditvijo se varuje tretje osebe pri sklepanju pravnih poslov in ureditev zagotavlja varnost pravnega prometa. S tem je zagotovljeno varnejše in bolj transparentno poslovanje zakoncev s tretjimi osebami,« so za Slovenske novice povedali na ministrstvu in dodali, da je v »zakonodajnem procesu še posebej opozorila zakonodajnopravna služba v državnem zboru, tako z vidika utemeljenosti, sorazmernosti in nujnosti te javne objave«.
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je opozorila, da sta smiselnost in utemeljenost omenjenega člena pod vprašajem. »Če je bil smisel te javne objave varstvo tretjih posameznikov, ki vstopajo v poslovne odnose z zakoncema, se obenem še toliko bolj utemeljeno postavlja vprašanje smiselnosti in utemeljenosti tega posega v zasebnost zakoncev, ker 3. odst. tega istega člena določa, da sama javnost podatka o tem, da obstaja pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ne izključuje splošnih pravil o zaupanju v zemljiško knjigo in o domnevi lastninske pravice, ki jih določata zakon, ki ureja stvarnopravna razmerja, in zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Zaradi varnosti pravnega prometa bi zato bilo smiselneje, da bi bila nivojska dostopnost do določenih relevantnih podatkov npr. glede statusa konkretne nepremičnine, na voljo tistim posameznikom, ki stopajo v pravno-poslovne odnose z zakoncema, ne pa splošna javna objava dejstva sklenjene zakonske zveze in samega obstoja te pogodbe.«
Družinski zakonik je sprejela še prejšnja vlada pod vodstvom Mira Cerarja, ministrice za delo Anje Kopač Mrak in pravosodnega ministra Gorazda Klemenčiča. Omenjena odločba se je v praksi začela izvajati aprila letos, a zdaj, ko so imena parov javnosti razkrita, se postavlja vprašanje, ali bo zanjo še kakšen interes.
Z ministrstva za delo, ki ga vodi ministrica Ksenija Klampfer, so nam sporočili, da so dobili predlog, da bi pri dostopu do registra dodali novo varovalko za dostop, a do bodo o njej predebatirali na strokovni ravni s pristojnimi resorji, tj. ministrstvom za pravosodje, informacijskim pooblaščencem, notarsko zbornico, pri naslednji spremembah družinskega zakonika »in jo po potrebi oblikovali v drugačno ureditev«.
Komu koristi javnost podatkov?
»Namen določbe o javnosti podatkov pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij je zagotoviti javnost pogodbenega premoženjskega režima med zakoncema tretjim osebam. Publiciteta registra pogodb o medsebojnih premoženjskih razmerjih zakoncev, pa tudi vseh drugih javnih registrov, ki zagotavljajo javnost podatkov o premoženju fizičnih in pravnih oseb, je v zagotavljanju pravne varnosti pri sklepanju pravnih poslov. V praksi lahko pride do situacije, ko bi tretje osebe želele sklepati pravne posle z zakoncema in se z javnostjo podatka o sklenitvi pogodbe lahko seznanijo s tem, da sta zakonca drugače uredila njun premoženjski režim. S tako ureditvijo se varuje tretje osebe pri sklepanju pravnih poslov in ureditev zagotavlja varnost pravnega prometa. S tem je zagotovljeno varnejše in bolj transparentno poslovanje zakoncev s tretjimi osebami,« so za Slovenske novice povedali na ministrstvu in dodali, da je v »zakonodajnem procesu še posebej opozorila zakonodajnopravna služba v državnem zboru, tako z vidika utemeljenosti, sorazmernosti in nujnosti te javne objave«.
V Sloveniji se več kot tretjina zakonskih zvez konča z razvezo. Mnoge ločitve se po sodiščih vlečejo več let. Da bi si morda kakšno muko prihranili v tem že tako stresnem obdobju, je aprila letos začel veljati člen v družinskem zakoniku, ki določa pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo je mogoče skleniti že pred poroko ali kasneje. A zaradi javne objave imen in priimkov zakoncev se bo verjetno nekoliko manj ljudi odločilo za ta državni bombonček ...
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je opozorila, da sta smiselnost in utemeljenost omenjenega člena pod vprašajem. »Če je bil smisel te javne objave varstvo tretjih posameznikov, ki vstopajo v poslovne odnose z zakoncema, se obenem še toliko bolj utemeljeno postavlja vprašanje smiselnosti in utemeljenosti tega posega v zasebnost zakoncev, ker 3. odst. tega istega člena določa, da sama javnost podatka o tem, da obstaja pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ne izključuje splošnih pravil o zaupanju v zemljiško knjigo in o domnevi lastninske pravice, ki jih določata zakon, ki ureja stvarnopravna razmerja, in zakon, ki ureja zemljiško knjigo. Zaradi varnosti pravnega prometa bi zato bilo smiselneje, da bi bila nivojska dostopnost do določenih relevantnih podatkov npr. glede statusa konkretne nepremičnine, na voljo tistim posameznikom, ki stopajo v pravno-poslovne odnose z zakoncema, ne pa splošna javna objava dejstva sklenjene zakonske zveze in samega obstoja te pogodbe.«
