SPREMEMBA DEFINICIJE
Ste videli, kaj je predlagala poslanka? Kazni bodo višje
Primorska poslanka SD Meira Hot za spremembo zakonodaje, saj živali niso stvari, ampak čuteča bitja.
Odpri galerijo
LJUBLJANA – Vlada bo predvidoma naslednji mesec obravnavala predlog zakona, ki bo določal, da živali niso zgolj stvari, ampak čuteča bitja. Doslej je slovenska zakonodaja namreč živali enačila z neživimi predmeti, kar je v primeru zanemarjanja ali mučenja živali pomenilo, da je zakon storilca obravnaval kot v primerih poškodovanja ali uničenja tuje stvari.
Kot so sporočili iz stranke Socialnih demokratov (SD), se je njihova poslanka Meira Hot, nekoč piranska podžupanja, »zavzela, da se slovenski pravni red posodobi v skladu s pravnim redom Evropske unije, torej da živali niso zgolj stvari, ampak čuteča bitja«. Po njenem predlogu bi v zakon morali dodati nov člen, 15 a.
V svoji poslanski pobudi, ki sem jo junija naslovila na ministrico za pravosodje Andreja Katič ter ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, sem predlagala, da se v stvarnopravnem zakoniku spremeni definicija živali, po kateri se živali ne bi več obravnavale kot stvari, ampak kot čuteča bitja. Veseli me, da je moja strankarska kolegica in ministrica za pravosodje predlogu izkazala veliko naklonjenost, tako da stvarnopravni zakonik uvaja nov člen, ki določa ravno to: da so živali čuteča živa bitja. Trdno sem namreč prepričana, da živali, čeprav te nimajo ustavnih pravic, ni mogoče oziroma jih nimamo pravice obravnavati zgolj kot stvari, ki imajo v razmerju do človeka le neko instrumentalno vlogo oziroma služijo le njegovim interesom.
Na eni strani gre za izkazovanje posebnega pomena in statusa živalim na načelni ravni, po drugi – in ta se mi zdi še posebej pomembna – pa sprememba definicije pomeni odločen korak v smeri razvoja pravnega varstva in dostojanstva oziroma dobrobiti živali.
Kaj bi nova zakonodaja prinesla njihovim lastnikom?
Ko govorimo o novi definiciji živali, se mora ustrezno dopolniti tudi zakonodaja s področja zaščite živali, da se zagotovi polno varstvo živali, vključno z višjimi kaznimi za mučitelje živali in uvedbo izrecne določbe, da je vsakršno malomarno ravnanje z živalmi in zanemarjanje opredeljeno kot prekršek, ki je hkrati tudi ustrezno sankcioniran.
Kdaj predvidevate, da bi zakon lahko začel veljati?
Predvidevam, da prihodnje leto.
Menite, da bi kdo lahko oporekal zakonskemu predlogu?
Srčno upam, da zakonskemu predlogu nihče ne bo oporekal. To vprašanje sama vidim kot eno tistih, ki se bo, tudi zavoljo srčnosti in prizadevnosti vseh gibanj, društev in iniciativ za zaščito živali, v prihodnje v Sloveniji in tudi Evropski uniji z liste B premaknilo na listo A prioritet, kar je edino prav. Slovenija pa ima ob tem odlično priložnost, da ne samo sledi dobrim zgledom drugih evropskih držav, temveč postane gonilna sila pri sprejemanju boljših in živalim bolj prijaznih regulativ, predvsem pa praks. Vse in še več o tem govori citat Gandija: »O veličini naroda lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali.«
In če predlog zakona ne bo sprejet?
Moje težnje, da kot družba naredimo odločnejše korake v spreminjanju slabih praks odnosa do živali, se ne bodo ustavile pri tej poslanski pobudi. Namreč napak bi bilo misliti, da lahko samo s formalnopravnimi spremembami dosežemo to, kar sem trdno prepričana, da mora biti cilj vsake demokratične družbe, da popolnoma izkoreninimo slabe prakse ravnanja z živalmi in kot družba ponotranjimo ničelno toleranco do kakršnega koli slabega ravnanja ali še huje mučenja živali.
Kot so sporočili iz stranke Socialnih demokratov (SD), se je njihova poslanka Meira Hot, nekoč piranska podžupanja, »zavzela, da se slovenski pravni red posodobi v skladu s pravnim redom Evropske unije, torej da živali niso zgolj stvari, ampak čuteča bitja«. Po njenem predlogu bi v zakon morali dodati nov člen, 15 a.
Katere konkretnejše spremembe uvajate v poslanski pobudi?
V svoji poslanski pobudi, ki sem jo junija naslovila na ministrico za pravosodje Andreja Katič ter ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Aleksandra Pivec, sem predlagala, da se v stvarnopravnem zakoniku spremeni definicija živali, po kateri se živali ne bi več obravnavale kot stvari, ampak kot čuteča bitja. Veseli me, da je moja strankarska kolegica in ministrica za pravosodje predlogu izkazala veliko naklonjenost, tako da stvarnopravni zakonik uvaja nov člen, ki določa ravno to: da so živali čuteča živa bitja. Trdno sem namreč prepričana, da živali, čeprav te nimajo ustavnih pravic, ni mogoče oziroma jih nimamo pravice obravnavati zgolj kot stvari, ki imajo v razmerju do človeka le neko instrumentalno vlogo oziroma služijo le njegovim interesom.
Na eni strani gre za izkazovanje posebnega pomena in statusa živalim na načelni ravni, po drugi – in ta se mi zdi še posebej pomembna – pa sprememba definicije pomeni odločen korak v smeri razvoja pravnega varstva in dostojanstva oziroma dobrobiti živali.
Kaj bi nova zakonodaja prinesla njihovim lastnikom?
Ko govorimo o novi definiciji živali, se mora ustrezno dopolniti tudi zakonodaja s področja zaščite živali, da se zagotovi polno varstvo živali, vključno z višjimi kaznimi za mučitelje živali in uvedbo izrecne določbe, da je vsakršno malomarno ravnanje z živalmi in zanemarjanje opredeljeno kot prekršek, ki je hkrati tudi ustrezno sankcioniran.
Kdaj predvidevate, da bi zakon lahko začel veljati?
Predvidevam, da prihodnje leto.
Menite, da bi kdo lahko oporekal zakonskemu predlogu?
Srčno upam, da zakonskemu predlogu nihče ne bo oporekal. To vprašanje sama vidim kot eno tistih, ki se bo, tudi zavoljo srčnosti in prizadevnosti vseh gibanj, društev in iniciativ za zaščito živali, v prihodnje v Sloveniji in tudi Evropski uniji z liste B premaknilo na listo A prioritet, kar je edino prav. Slovenija pa ima ob tem odlično priložnost, da ne samo sledi dobrim zgledom drugih evropskih držav, temveč postane gonilna sila pri sprejemanju boljših in živalim bolj prijaznih regulativ, predvsem pa praks. Vse in še več o tem govori citat Gandija: »O veličini naroda lahko sodimo po tem, kakšen je njegov odnos do živali.«
»Predlagala sem, da se v stvarnopravnem zakoniku spremeni definicija živali, po kateri se živali ne bi več obravnavale kot stvari, ampak kot čuteča bitja.«
In če predlog zakona ne bo sprejet?
Moje težnje, da kot družba naredimo odločnejše korake v spreminjanju slabih praks odnosa do živali, se ne bodo ustavile pri tej poslanski pobudi. Namreč napak bi bilo misliti, da lahko samo s formalnopravnimi spremembami dosežemo to, kar sem trdno prepričana, da mora biti cilj vsake demokratične družbe, da popolnoma izkoreninimo slabe prakse ravnanja z živalmi in kot družba ponotranjimo ničelno toleranco do kakršnega koli slabega ravnanja ali še huje mučenja živali.