Ste videli, kako so v Mozirju plezali na praznični mlaj? (FOTO)
Pred prvomajskimi prazniki v Sloveniji še vedno postavljamo mlaje. Tradicija prigovarja premožnejšim posestnikom gozdov, da podarijo visoka drevesa iglavcev različnim društvom ali krajevnim skupnostim, da obredno posekajo in pripravijo drevesna debla, spletejo vence in običajno dodajo zelene smrekove vrhače.
Na vrh mlaja namestijo v zadnjih 30 letih slovensko zastavo. Mlaj ponekod postavijo z ročno tehniko ho-ruk, tako da z žrti in pikli na komando prvega mlajarja postopoma dvigujejo več kot tono težka in od 15 do 25 m visoka surova debla v izkopane luknje, nato jih dobro zagozdijo z lesom, da jih veter ne razmaje in podre.
Po takem postavljanju so znani v Šaleški dolini, a se tudi tam že množično uporablja bolj varna in hitra postavitev, in sicer od podiranja plemenitih dreves do odstranitve, običajno do lesnih obratov žag in tesarjev. Postavljavci lahko podarjena drevesa prodajo ali podarijo v dobrodelne namene.
V Mozirju so leta 1995 ustanovili etno društvo Mlajevci. To v nekoliko spremenjeni zasedbi deluje še danes; zadnjih sedem let vodi društvo Mlajevci mlajši zanesenjak Marjan Orel. Vsako leto so tod postavili od 5 do 7 visokih mlajev, tudi v čast občinskemu prazniku občine Mozirje, ki je ob jurjevem.
Prav v Mozirju so v okviru občinskih praznovanj ter praznika dela že pred vsaj 20 leti začeli prirejati tradicionalno plezanje na mlaj, sodelujoče varuje gorska reševalna služba iz Celja. Nekontroliranega plezanja na visoke mlaje ne dovolijo, saj je tveganje preveliko.
Bitka ob visokem
Letošnji praznik, 20 let plezanja na mlaj, so mlajevci v parku Sejmišče pri Mozirskem gaju izvedli minulo soboto. Okrasili in postavili so manjši in večji mlaj, slednji je bil visok vsaj 25 metrov, krasila sta ju izjemna venca. Na plezanje se je prijavilo deset fantov, med njimi tudi večkratni absolutni zmagovalec Peter Trogar.
Dogodek je pospremilo več kot 80 pohodnikov po vaseh in hribih okrog Mozirja, ki vsako leto opravijo rekreativno hojo v čast prazniku. V juniorski plezalni tekmi so se pod budnim nadzorom sodnika Staneta Bizjaka na prva tri mesta uvrstili Matej Trogar, Rok Pajk in Oton Čretnik. Prava bitka pa se je razvnela ob 25 metrov visokem mlaju, ki so ga nekateri plezalci v višini pasu komaj obsegli. Plezanje po tako zajetnem, olupljenem hlodu terja posebno tehniko, izjemno moč v plečih in rokah ter mečih, ki morajo stiskati deblo ob vsakem sunku telesa navzgor. S prav posebno tehniko se je v mlaj zakadil kot zadnji Peter Trogar, ki mu je bil resna konkurenca le Leponjivčan Maks Brezovnik.
Ponekod ga postavijo z ročno tehniko ho-ruk.
Ta žilavi mož se je kot prvi ugnezdil vrh venca in se nato zmagovito spustil na varovani vrvi do tal. A ga je Trogar na koncu ugnal za okroglo minuto in tudi ob jubilejnem letu postal zmagovalec te posebne tekme. Mimogrede: nastopil in menda prvič splezal na kak mlaj je tudi tod živeči Ukrajinec Andrej Horotki. Njegovih pet metrov je zadoščalo za 7. mesto, z osmimi metri se je pred njega povzpel vsestranski športnik iz Mozirja Andrej Grlica. Prav vsi so prejeli kolajne in priznanja, pokale ter lepa darila pokroviteljev pa prvi trije: prvi je bil kot rečeno, Peter Trogar, drugi Maks Brezovnik, tretji Miha Štorgelj, četrti Miha Bizjak in peti Matej Trogar, ki je na nižjem zmagal, uspešno pa splezal še na visoki mlaj. Očitno se zgleduje po bratu Petru, ki je za zdaj šampion plezanja na mlaj v naši deželi.
metrov visok mlaj so nekateri v višini pasu komaj obsegli.
Predsednik mlajevcev Marjan Orel je povedal, da ga veseli, da so kljub nekaterim nesporazumom premagali nelagodje v društvu ter da se tradicija nadaljuje. »Prizadevamo si ohraniti ta lepi etnografski običaj, krasiti turistično-hortikulturni kraj pod Goltmi in s plezanjem na mlaj ohranjati veščino gozdarjev in korajžnih podeželskih fantov, da pokažejo, kdo da koga v žakelj.«
