Ste videli, kako so z zobotrebci gradile vikende? (FOTO)

V soboto popoldne se je pri gasilskem domu v Škocjanu na Dolenjskem, občini, ki v teh dneh praznuje občinski praznik knobleharjevo, razlegal glasen in sproščen smeh. Tam se je zbralo lepo število deklet in žena z vseh koncev naše države, saj so se pomerile na že 16. državnih ženskih kmečkih igrah. Izbira kraja ni naključje: ekipa iz Škocjana se je lani najbolje odrezala na državnih igrah v Mirni Peči in običaj je tak, da zmagovalke prihodnje leto pripravijo državne igre. Drugo leto bodo ženske kmečke igre potekale v Novem mestu, saj je trojica iz Društva kmečkih žena Novo mesto (ekipo z imenom Krka so sestavljale Štefka Irt, Štefka Vidic in Mari Jakše) pometla s konkurenco in osvojila prvo mesto.

Hudomušna dekleta iz Društva kmečkih žena Dravska dolina (KO Ribnica na Pohorju).

Tekmovalke so morale pokazati znanje, izkušnje in iznajdljivost, pa še kanček sreče so morale imeti. Veliko zabave je bilo, a tudi pravih bojev, podobnih tistim na kakšnem svetovnem prvenstvu, kar je prineslo tudi nekaj razočaranja, a dekleta in žene so bile enotne, da sta glavna druženje in dobra volja. Tekmovanje je potekalo tekoče in hitro, čeprav je bilo v prvem delu v igri kar 16 ekip. A pomerile so se vse hkrati, tako da je bilo kmalu jasno, katerih osem gre v finale.

»Potiho smo upale, da bomo drugo leto me pripravile državne igre. No, pa smo izpadle že v prvem delu. Nismo pametno vložile jokerja,« so po prvem krogu obžalovala dekleta iz Društva podeželskih žena Idrija-Cerkno, ki so si nadele simbolično ime Čipke. Četrt stoletja praznuje njihovo društvo letos, je eno aktivnejših v primorski regiji, povezuje in združuje pa kmetice Idrijskega in Cerkljanskega. Zagotovo so najbolj znane po pripravi lokalnih dobrot in prikazu izdelave njihovih idrijskih žlikrofov, sicer pa tako kot kmetice iz drugih društev pripravljajo izobraževanja, organizirajo izlete in ekskurzije.

Kmetice so prišle iz Litije oziroma Šmartnega pri Litiji, občine Hajdina, Moravč, Mirne Peči, Šentruperta, Dravske doline, Novega mesta, Idrije in Cerknega, Svetega Jurija ob Ščavnici, Šmarjete, Bele Cerkve, Slovenskih Konjic oziroma Zreč, Šentjerneja, Polhovega Gradca in Jakobskega Dola. Najbolje so se torej odrezale članice Društva kmečkih žena Novo mesto, ki so si nadele zgovorno ime – Krka. Le dve točki manj so osvojile Kokoške iz Društva kmetic Šentjernej, tretje mesto pa Čebelice iz Društva kmetic Dravska dolina, krajevni odbor Ribnica na Pohorju. Sledile so ekipe: Sosede iz Društva podeželskih žensk Šmarjeta, Čebele iz Društva podeželskih žensk Škocjan, Sivke iz Društva podeželskih žena in deklet Šentrupertske šmarnice, Ponirk iz DŽD občine Hajdina in Jelke iz Društva kmetic Zarja Slovenske Konjice-Zreče.

Moravčanke so v drugem delu navijale za vse udeleženke.

Iz posode so morale s slamico prenašati vodo v kozarec. In si zamišljati, da kozarec polnijo s cvičkom. FOTOGRAFIJE: Tanja Jakše Gazvoda

Tekmovalke so morale izdelovati torbice iz koprene, pokazati znanje v prepoznavanju zelišč, izdelati vikend iz krompirja in zobotrebcev, se pomeriti v znanju geografije, iz slanega testa so morale za gostijo pripraviti pletenico, »vino« so polnile s slamicami v kozarce in nato v steklenico, z ribiško palico so lovile ribice, sejale in pobirale krompir med žaganjem, izbirale gumbe v posodi.

»Igre so preplet znanja, izkušenj in ročnih spretnosti, pomembno pa je, da pokažemo, da podeželje potrebuje tudi sprostitev, da se torej srečamo, zabavamo, družimo in sprostimo. Pri kmečkih igrah gre vedno za pravi boj, a najpomembnejše je druženje,« je ob tem dejala Irena Ule, dolgoletna predsednica Zveze kmetic Slovenije, zveze, ki bo čez dve leti praznovala tri desetletja obstoja in ki danes združuje 4000 članic, povezanih v več kot 120 društvih po vsej državi.

Poletno ribarjenje je poželo veliko smeha.

Pripravile so bogat srečelov.

Društva imajo pomembno vlogo pri izobraževanju članic, s čimer pridajo pomemben kamenček v mozaik ohranjanja kulturne dediščine. Odmevna so tudi kulinarična tekmovanja, kjer se preizkusijo v peki potic, kruha, pletenic, šarkljev, štrudlja, štrukljev, juh in še marsičesa, s čimer pripomorejo tudi k dvigu kakovosti hrane, ki jo jemo. Tudi z izbiro kmetice leta prispevajo k promociji podeželja in samooskrbe. Prav slovenska hrana je zagotovo bolj zdrava od tiste, ki jo k nam pripeljejo od daleč, pa čeprav je morda pri nas pridelana hrana zaradi načina pridelave nekoliko dražja. Če torej posegamo po slovenski hrani z domačih kmetij, si zagotovimo kakovostno hrano, hkrati pa s tem skrbimo za prihodnost našega podeželja. In s tem tudi za položaj žensk na kmetijah.