Kakšna čast je doletela našo predsednico republike! (FOTO)
Predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar je na Univerzi Orientale v Neaplju prejela častni doktorat s področja mednarodnih odnosov (Laurea Honoris Causa in Relazioni Internazionali). V obrazložitvi so predstavniki univerze med drugim zapisali, da podelitev častnega doktorata predstavlja priznanje predsedničinemu izjemnemu prispevku k zaščiti človekovih pravic, svobode izražanja in pravice javnosti do obveščenosti ter da slavnostna podelitev ni le poklon njeni karieri, temveč predstavlja tudi priložnost za krepitev vezi med Italijo in Slovenijo.
Predsednici Republike Slovenije je častni doktorat v imenu Univerze Orientale v Neaplju podelil rektor univerze prof. Roberto Tottoli. Rektor je v svojem nagovoru med drugim poudaril, da je sprejetje častnega naziva s strani predsednice republike dokaz, da vezi med Neapljem, Kampanijo, Italijo in Slovenijo postajajo vse močnejše in da sta si naša naroda v Evropski uniji na poti medsebojnega razumevanja, sodelovanja in premagovanja včasih težke preteklosti bližje kot kdaj koli prej.
Univerza Orientale v Neaplju
Univerza Orientale v Neaplju je svoje ime dobila ob ustanovitvi leta 1732, ko je postala prva univerza v Evropi, na kateri je bil mogoč študij orientalistike. Sprva je bil študij namenjen podpori dejavnostim misijonarjev na Daljnem vzhodu. Univerza zlasti slovi po študiju jezikov, poleg daljnovzhodnih že od vsega začetka tudi sredozemskih. V 19. stoletju, ko je po združitvi Italije Orientale postala državna univerza, so dodali študije mnogih drugih jezikov, med njimi perzijskega, hindi, ruskega - in pred 110 leti tudi slovenskega. Študij slovenistike je tako v Neaplju mogoč že od leta 1914. Med mnogimi znanimi prejemniki častnih doktoratov Univerze Orientale sta tudi nekdanja predsednika François Mitterrand in Giorgio Napolitano ter dirigent Riccardo Mutti.
Predsednica se je v svojem nagovoru Univerzi Orientale v Neaplju in njenim predstavnikom zahvalila za izkazano čast. Osredotočila se je na trenutne razmere v mednarodni skupnosti, s poudarkom na vlogi malih in srednje velikih držav. »Verjamem, da se strinjamo, da ima vsak človek pravico do varnega, čistega in zdravega življenjskega okolja. V multipolarnem svetu, ki je zgolj dirka za prestiž in premoč, ta pravica ni uresničljiva. Hlastanje za kratkoročnimi zmagami in partikularnimi koristmi ima svojo ceno. Kako visoka je lahko ta cena, nas mora skrbeti. Zato je dolžnost vseh nas, še posebej srednje velikih in malih držav, da nismo tiho. Da ne čakamo, kaj bodo prinesla rivalstva velikih. Da nismo le opazovalci kriz vseh vrst in naraščajoče neenakosti po svetu. Pri razbijanju tišine moramo torej veliko pogosteje in glasneje spregovoriti o teh izzivih, ki ne terjajo nič manj kot medgeneracijski premislek. Brez vključenosti si je mirno prihodnost mednarodne skupnosti namreč težko predstavljati,« je bila jasna predsednica.
